Želim prejemati informacije o portalu razgledan.si
Z oddajo spodnjega obrazca potrjujem, da želim prejemati informacije preko e-pošte.
Razgledan.si za učitelje
Uporaba portala pri predmetu Aktivno državljanstvo v gimnazijah in v srednjem strokovnem izobraževanju
Predmet Aktivno državljanstvo je obvezni vsebinski sklop tako gimnazijskih programov kot tudi programov srednjega strokovnega izobraževanja.
V obeh primerih se izvaja v obsegu 35 ur, ne kot »običajni pouk« ampak pretežno v obliki (projektnih) aktivnosti, različne naloge in v povezavi z okoljem. Njegov cilj je spodbujanje aktivnega, informiranega in odgovornega demokratičnega državljanstva.
Učni načrt vsebuje štiri tematske sklope, ki se med seboj močno prepletajo. Zasnovani so interdisciplinarno in izhajajo iz izkustev dijakov oz. dijakinj.
Vsak sklop je nadalje razdeljen še na dve področji, ki so v obeh primerih (gimnazije in srednje strokovno izobraževanje) enaka. Za vsako področje so opredeljeni cilji, ki pa se glede na vrsto izobraževanja nekoliko razlikujejo. Obvezni cilji so opisani v navadni pisavi, dodatni pa v kurzivi (poševna pisava).
Portal razgledan.si primarno ni zasnovan kot pripomoček za predmet Aktivno državljanstvo, obstajajo pa med vsebino portala na eni ter cilji predmeta Aktivno državljanstvo na drugi strani mnoge povezave. S tem pregledom želimo učiteljem v sekundarnem izobraževanju olajšati pripravo posameznih učnih enot na način, da tematske sklope, področja in cilje povezujemo z lekcijami portala.
Vsakokrat, ko na portal dodamo novo lekcijo, sproti dopolnimo tudi stran za učitelje.
Izberi področje:
Tematski sklop 1: Državljan/-ka posameznik/-ca
Skupno življenje ljudi urejajo pravila, ki svobodo posameznika/-ce omejujejo, pa tudi ščitijo. V sodobnih družbah se ta pravila vzpostavijo tako, da člani/-ce družbe sodelujejo pri njihovem oblikovanju, kar pomeni, da so oblikovana na demokratičen način. Demokracija, ki temelji na skupnem odločanju, predpostavlja avtonomne državljane/-ke, ki so sposobni samostojno razmišljati in presojati. V tem procesu je ključnega pomena kritično mišljenje, poznavanje osnovnih pojmov, ki omogočajo misliti družbeni svet, in sposobnost sodelovanja v razpravi, v kateri posamezniki/-ce skupaj iščejo rešitve za skupna vprašanja. Položaj posameznika/-ce v sodobni družbi določajo temeljne pravice; te ga/jo ščitijo tako pred drugimi posamezniki/-cami kot tudi pred posegi oblasti.
Področje 1: Demokracija in avtonomni državljani/-ke
Cilji za gimnazije
Dijaki/-nje skozi aktivnosti in avtentične naloge:
- razumejo potrebnost družbenih pravil (zakonov), ki omejujejo in omogočajo svobodo posameznika/-ce,
- raziskujejo večpomenskost pojma demokracija ter povezanost demokracije z avtonomijo posameznika/-ce,
- uporabljajo osnovne elemente kritičnega mišljenja in argumentacije ter prepoznajo
osnovne logične napake pri sklepanju, - razumejo, kako prepričanja in vrednote vplivajo na (politične) odločitve ljudi,
- raziskujejo odnos med demokracijo, družbeno pravičnostjo, svobodo in enakostjo.
Cilji za srednje strokovno izobraževanje
Dijaki/-nje skozi aktivnosti in avtentične naloge:
- razumejo potrebnost družbenih pravil (zakonov), ki omejujejo in omogočajo svobodo posameznika/-ce,
- raziskujejo večpomenskost pojma demokracije in njegove vsebine,
- razumejo povezavo med demokracijo in avtonomijo posameznika/-ce ter avtonomijo in kritičnim premislekom tujih in lastnih stališč in prepričanj,
- uporabljajo osnovne elemente kritičnega mišljenja in v medijih identificirajo osnovne logične napake pri argumentaciji,
- raziskujejo odnos med družbeno pravičnostjo, svobodo in enakostjo.
Razumevanje veje oblasti, ki razsoja v primeru kršitev zakonov.
Razumevanje vpliva prepričanj in vrednot na politične odločitve ljudi.
Področje 2: Človekove pravice in sobivanje
Cilji za gimnazije
Dijaki/-nje skozi aktivnosti in avtentične naloge:
- spoznavajo vrste (človekovih) pravic in njihovo razmerje do svobode in oblasti,
- razumejo povezavo med človekovimi pravicami in odgovornostmi,
- se usposabljajo za sodelovanje v javni razpravi, za premislek in zagovor lastnih stališč, sprejemanje različnosti pogledov, poslušanje stališč drugih in skupno
iskanje (kompromisne) rešitve, - prepoznajo negativne posledice stereotipov, predsodkov, nestrpnosti, izključevanja
in diskriminacije, - raziskujejo pomen različnih oblik pripadnosti (nacionalna, etnična, verska idr.); patriotizem in kozmopolitizem.
Cilji za srednje strokovno izobraževanje
Dijaki/-nje skozi aktivnosti in avtentične naloge:
- spoznavajo vrste (človekovih) pravic in načine njihovega varovanja,
- razumejo povezavo med svobodo in človekovimi pravicami ter med človekovimipravicami in odgovornostmi,
- usposabljajo se za sodelovanje v javni razpravi, zagovarjanje svojih stališč,poslušanje stališč drugih in skupno iskanje rešitev,
- prepoznajo negativne posledice stereotipov, predsodkov, nestrpnosti, izključevanjain diskriminacije,
- analizirajo elemente demokratične kulture na primeru šole.
Tematski sklop 2: Sodelovanje v skupnosti
Sodobne civilne družbe predpostavljajo aktivne državljane/-ke, ki so motivirani/-e in zmožni/-e najrazličnejših oblik družbenega udejstvovanja in sodelovanja. Pri tem je ključnega pomena udejanjanje idej in pobud v različnih oblikah in okoliščinah, med drugim tudi v okviru civilne družbe. Ob tem mladi razvijajo občutljivost za zaznavanje aktualnih problemov šole in družbenega okolja kot tudi učinke na življenje v različnih skupnostih. Sodobno družbo zaznamujejo številne spremembe tudi na področju dela in zaposlovanja, ki od mladih zahtevajo angažiranost. Za aktivno življenje v sodobni družbi je potrebna medijska pismenost, ki ni omejena zgolj na merljive spretnosti in zmožnosti, temveč jo je smiselno razumeti kot angažiran odnos, ki je predpogoj družbene participacije in sodelovanja med ljudmi.
Področje 1: Civilna družba
Cilji za gimnazije
Dijaki/-nje skozi aktivnosti in avtentične naloge:
- spoznavajo strukturo civilne družbe in raziskujejo možnosti sodelovanja posameznika/-ce ter vključevanja v različne oblike združevanja in delovanja v skupno dobro,
- analizirajo vlogo in pomen civilnodružbenih, humanitarnih, solidarnostnih akcij in iniciativ v družbi,
- analizirajo vlogo medijev v sodobni družbi (oblikovanje javnega mnenja, nadzor oblasti, problem zasebnosti) in razumejo pomen verodostojnosti informacij,
- razumejo pomen svobode govora in možnosti njenih zlorab (priložnosti in nevarnosti, povezane s svetovnim spletom in novimi komunikacijskimi tehnologijami).
Cilji za srednje strokovno izobraževanje
Dijaki/-nje skozi aktivnosti in avtentične naloge:
- spoznavajo strukturo civilne družbe in raziskujejo možnosti sodelovanja posameznika/-ce ter vključevanja v različne oblike združevanja ter delovanja vskupno dobro,
- analizirajo vlogo in pomen civilnodružbenih, humanitarnih in solidarnostnih akcij ter iniciativ v družbi,
- analizirajo vlogo medijev v sodobni družbi (oblikovanje javnega mnenja, nadzor oblasti, problem zasebnosti) in razumejo pomen verodostojnosti informacij,
- razumejo pomen svobode govora in možnosti njenih zlorab (priložnosti innevarnosti, povezane s svetovnim spletom in novimi komunikacijskimi tehnologijami).
Mnoge civilnodružbene organizacije temeljijo na vrednoti solidarnosti in so ustanovljene z namenom krepitve solidarnosti.
Področje 2: Delovanje in pomen gospodarskega sistema
Cilji za gimnazije
Dijaki/-nje skozi aktivnosti in avtentične naloge:
- razumejo temeljna načela delovanja gospodarstva in kritično vrednotijo raznolike posledice sodobnega globalnega kapitalističnega gospodarstva (gospodarska rast, gospodarske krize, onesnaževanje okolja ipd.),
- raziskujejo vzroke sprememb v gospodarstvu in učinke sprememb na posameznike/-ce in skupine/skupnosti (delavske pravice in institucije za njihovo
varovanje), - raziskujejo meje rasti in potrošniško usmerjene družbe ter primere trajnostno naravnanih gospodarskih praks,
- analizirajo položaj mladih na trgu dela in njihove zaposlitvene možnosti (poti izobraževanja, poklicne izbire, nezaposlenost, prekarnost idr.),
- odkrivajo pomen digitalizacije za spremembe v družbi na različnih področjih (v gospodarstvu, na trgu dela, spremembe v odnosih in vrednotah).
Cilji za srednje strokovno izobraževanje
Dijaki/-nje skozi aktivnosti in avtentične naloge:
- razumejo temeljna načela delovanja gospodarstva in kritično vrednotijo raznolike posledice sodobnega globalnega kapitalističnega gospodarstva,
- raziskujejo vzroke sprememb v gospodarstvu in učinke sprememb na posameznike/-ce in skupine/skupnosti (delavske pravice in institucije za njihovo varovanje),
- raziskujejo primere trajnostno naravnanih gospodarskih praks,
- analizirajo položaj mladih na trgu dela in njihove zaposlitvene možnosti (poti izobraževanja, poklicne izbire, nezaposlenost, prekarnost idr.).
Tematski sklop 3: Državljan/-ka Republike Slovenije
Sodobna država je ena temeljnih oblik urejanja družbenega in političnega življenja ljudi. Tudi državljanstvo kot status je v veliki meri, vendar ne izključno, vezano na državo in je torej ta tista, ki podeljuje konkretne dolžnosti in pravice posameznikom/-cam. Država tako svoje državljane/-ke ščiti in varuje, obenem pa tudi določa ali predpisuje njihova ravnanja in delovanje. Države imajo lahko različne družbeno-politične ureditve, običajno določene z ustavo, pri čemer je v sodobnem svetu največ tistih, ki so urejene demokratično. To pomeni, da ima v določeni državi oblast v rokah ljudstvo, da je oblast pri svojem delovanju omejena in da lahko posamezniki/-ce na različne načine sodelujejo pri vprašanjih, ki vplivajo na njihova življenja.
Področje 1: Država, demokracija in državljanstvo RS
Cilji za gimnazije
Dijaki/-nje skozi aktivnosti in avtentične naloge:
- spoznavajo različne pomene pojmov politika in država ter vlogo politične socializacije,
- raziskujejo zgodovinske izvore moderne države in primerjajo demokratične ter nedemokratične ureditve,
- spoznavajo delovanje demokracije (prednosti in pomanjkljivosti neposredne, predstavniške in liberalne demokracije) in raziskujejo, kako država in njene institucije podpirajo demokracijo ter zagotavljajo uveljavljanje pravic manjšin,
- razlikujejo med statusom prebivalca/-ke RS in državljana/-ke RS, poznajo načine
pridobitve državljanstva RS, pravice in dolžnosti prebivalcev in državljanov RS, - kritično vrednotijo sodobne izzive in dileme demokratičnih ureditev, kot so negativne podobe politike, politična apatija, nižanje starostne meje za pridobitev volilne pravice, e-volitve.
Cilji za srednje strokovno izobraževanje
Dijaki/-nje skozi aktivnosti in avtentične naloge:
- spoznavajo različne pomene pojma politika in vlogo politične socializacije,
- spoznavajo pojem država in primerjajo demokratične ter nedemokratične ureditve,
- spoznavajo značilnosti neposredne, predstavniške in liberalne demokracije in raziskujejo, kako država in njene institucije podpirajo demokracijo ter zagotavljajo uveljavljanje pravic manjšin,
- razlikujejo med statusom prebivalca/-ke RS in državljana/-ke RS, spoznajo načine pridobitve državljanstva RS, pravice in dolžnosti prebivalcev in državljanov RS,
- raziskujejo sodobne izzive in dileme demokratičnih ureditev, kot so negativne podobe politike, politična apatija, nižanje starostne meje za pridobitev volilne pravice, e-volitve.
Področje 2: Ustava in politični sistem RS
Cilji za gimnazije
Dijaki/-nje skozi aktivnosti in avtentične naloge:
- spoznajo Ustavo Republike Slovenije ter opredelijo pojma socialna in pravna država,
- razumejo, kako Ustava Republike Slovenije kot najvišji pravni akt določa ureditev in delovanje naše države,
- spoznajo, kako Ustava RS in mehanizmi države ter civilne družbe zagotavljajo pravice italijanske in madžarske narodne skupnosti ter romske skupnosti; seznanijo se s položajem slovenskih manjšin in izseljenskih skupnosti,
- spoznavajo delovanje političnega sistema Republike Slovenije, njegov vpliv na življenja njenih prebivalcev/-k in državljanov/-k ter vlogo političnih strank v Sloveniji,
- razložijo delovanje lokalne samouprave in primerjajo oblast na državni in lokalni ravni ter preučijo, kako razmerja moči vplivajo na participacijo in odločanje,
- prepoznavajo pomen aktivnega državljanstva in možne načine aktivne participacije v družbi in državi.
Cilji za srednje strokovno izobraževanje
Dijaki/-nje skozi aktivnosti in avtentične naloge:
- spoznajo in razložijo izbrana poglavja Ustave Republike Slovenije,
- razumejo, kako Ustava Republike Slovenije določa ureditev in delovanje naše države,
- spoznajo, kako Ustava RS in mehanizmi države ter civilne družbe zagotavljajo pravice italijanske in madžarske narodne skupnosti ter romske skupnosti, seznanijo se s položajem slovenskih manjšin in izseljenskih skupnosti,
- spoznavajo delovanje političnega sistema Republike Slovenije in njegov vpliv na življenja prebivalcev/-k in državljanov/-k,
- razložijo delovanje lokalne samouprave in primerjajo oblast na državni in lokalni ravni,
- prepoznavajo pomen aktivnega državljanstva in možne načine njihove aktivne participacije v družbi in državi.
Pojasnjuje uresničevanje načela pravne države v Republiki Sloveniji.
Prepoznavanje pomena aktivnega državljanstva in možnih načinov aktivne participacije.
Povezanost s pojmom "pravna država" ter ena od treh vej oblasti političnega sistema v RS.
Tematski sklop 4: Državljan/-ka Evropske unije in sveta
Tematski sklop naslavlja področja evropskih integracijskih procesov, globalizacijskih procesov in globalnih izzivov človeštva z vidika izzivov aktivnega demokratičnega državljanstva. Izpostavljeni so ključni elementi, ki sodobnega človeka in družbe umeščajo v širše politično, ekonomsko in kulturno okolje, začenši z evropskim povezovanjem in razlogi za članstvo Slovenije v EU ter vplivi, ki jih ima za Slovenijo članstvo v evropski povezavi. Zajame tudi področje procesov, ki se odvijajo na globalni ravni in vključujejo področja politike, ekonomije, kulture, varnosti, okolja, migracij in drugih področij, ki so neobhodna za formiranje aktivnega državljana/aktivne državljanke, da zmore presojati sodobne družbene izzive ter zastopati načela humanizma, demokracije in človekovih pravic.
Področje 1: Evropska unija
Cilji za gimnazije
Dijaki/-nje skozi aktivnosti in avtentične naloge:
- analizirajo razloge za evropsko povezovanje ter njegove mejnike (pogodbe EU),
- spoznavajo institucije EU, njihove ključne pristojnosti (Evropski parlament, Evropska komisija, Evropski svet in Svet Evropske unije) in procese odločanja v EU ter primerjajo potek volitev v nacionalni in evropski parlament,
- spoznavajo pomen članstva Slovenije v Evropski uniji, pravice, ki jih imajo kot evropski državljani in možnosti vplivanja na oblikovanje skupnih rešitev na ravni EU,
- vrednotijo omejitve in dileme evropskega povezovanja.
Cilji za srednje strokovno izobraževanje
Dijaki/-nje skozi aktivnosti in avtentične naloge:
- spoznajo razloge za evropsko povezovanje, mejnike povezovanja (pogodbe EU) in simbole EU,
- spoznavajo glavne institucije EU (Evropski parlament, Evropska komisija, Evropski svet in Svet EU) ter opišejo potek volitev v Evropski parlament,
- spoznavajo pravice, ki jih imajo kot evropski državljani, ter razloge in pomen članstva Slovenije v Evropski uniji.
Področje 2: Svet in globalizacija
Cilji za gimnazije
Dijaki/-nje skozi aktivnosti in avtentične naloge:
- spoznavajo spremembe v mednacionalnih odnosih (spreminjanje centrov ekonomske in politične moči, vloge kulturne globalizacije in mednarodnih organizacij),
- analizirajo in kritično presojajo raznolike učinke in procese globalizacije ter vpliv na njihova življenja,
- prepoznavajo in vrednotijo vzroke in posledice konfliktov in vojn v globaliziranem svetu ter razpravljajo o prizadevanjih za demokracijo, mir in preprečevanje konfliktov,
- presojajo vzroke in posledice globalnih migracij in analizirajo pomen svetovnih organizacij (svetovna trgovinska organizacija, OZN idr.),
- ozavestijo pomen trajnostnega razvoja in medkulturnih odnosov,
- raziskujejo in načrtujejo aktivnosti za varovanje človekovih pravic.
Cilji za srednje strokovno izobraževanje
Dijaki/-nje skozi aktivnosti in avtentične naloge:
- analizirajo in kritično presojajo izbrane učinke procesov globalizacije na posameznika/-co in skupnosti: migracije, trajnostni razvoj, človekove pravice,
- na konkretnih primerih pojasnijo izbrane globalne probleme in izzive človeštva, medsebojno povezanost in soodvisnost,
- prepoznavajo posledice konfliktov in vojn v globaliziranem svetu ter razpravljajo o prizadevanjih za demokracijo, mir in preprečevanje konfliktov.