Kvizi

Razišči vse
- Zadnje lekcije
  
  Platonova Država
  
  Migracije
  
  Odgovornost
  
  Tri vrste postopkov: kazenski, civilni in upravni
  
  Predsednik republike
  
  Izberi področje
  Jaz in družba
  Temeljni pojmi
  Država in demokracija
  Podsistemi države
  Pogledi, prepričanja
  Pereča vprašanja
  Slovenija, moja država
  Svet – širše od zgolj države
  Priporočamo
  
  Prvi miselnih poskus oblikovanja idealne države
  Platonova Država
  Država in demokracija
Kvizi
Časovni trak
Ekipa

Želim prejemati informacije o portalu razgledan.si

Z oddajo spodnjega obrazca potrjujem, da želim prejemati informacije preko e-pošte.

Email(Required)

Ime(Required)

Priimek(Required)

Preizkusi svoje znanje! Nekatere lekcije so opremljene s kvizi. Reši jih in po e-pošti prejmi potrdilo o kakovosti svojega znanja!

Prvi miselnih poskus oblikovanja idealne države

Platonova Država

Preveri svoje znanje

Preveri svoje znanje o Platonovi Državi!

Če pravilno odgovoriš na vsaj 6 od 10-ih vprašanj, na koncu lahko prejmeš potrdilo.

1 / 10

1. Zakaj Platon nasprotuje zasebni lastnini vladarjev?

Ker se s tem doseže večja pokorščina in prepreči morebiten upor.

Ker se na ta način prepreči egoistično ukvarjanje s parcialnimi zasebnimi interesi vladarjev.

Ker imajo vladarji veliko moč, bi z zasebno lastnino lahko podkupili ostale prebivalce države.

Ker na ta način država privarčuje pomemben del stroškov za vodenje države.

2 / 10

2. Kakšen pomen Platon pripisuje vzgoji državljanov?

Vzgoja je pomembna, saj je razvajenost rak sodobne družbe.

Vzgoja ni pomembna, saj vsak sam ve, kaj je v resnici dobro.

Vzgojo sestavljata muzična umetnost in telovadba.

Vzgoja je pomembna, saj bodo le krepostni državljani spoštovali zakone.

3 / 10

3. Glavna vrednota idealne države je:

Pravičnost.

Svoboda.

Enakost.

Bogastvo.

4 / 10

4. Po Platonovem prepričanju je najboljša oblika oblasti:

Demokracija.

Aristokracija.

Oligarhija.

Tiranija.

5 / 10

5. Zakaj naj bi po Platonovem prepričanju idealni državi vladali filozofi?

Zato, ker filozofi v družbi uživajo posebno čast in spoštovanje.

Filozofi ljubijo modrost, modrost pa pomeni praktično znanje. Zato so le filozofi sposobno praktične dejavnosti.

Najboljša država mora imeti najboljše voditelje, takšni pa so le ustrezno izobraženi in preskušeni filozofi.

Država je tako zapletena tvorba, da so ji kos lahko le izredno poglobljeni filozofi.

6 / 10

6. Zakaj po Platonovem prepričanju nastane država?

Ker sicer država ne bi mogla pobirati davkov.

V naravnem stanju je življenje osamljeno, revno, odurno, surovo in kratko, zato se dogovorimo in sprejmemo družbeno pogodbo.

Ker nihče ni samozadosten, pač pa potrebuje mnogo različnih stvari.

Država nastane kot posledica dejstva, da vsak poskuša poskrbeti zase.

7 / 10

7. Kateri so trije stanovi, ki sestavljajo državo?

Vlada, državni zbor in državni svet.

Vladarji, uradniki in vzgojitelji.

Predsedniki, ministri in poslanci.

Delavci, vojščaki in vladarji.

8 / 10

8. Po Platonovem prepričanju so glavni problemi demokracije:

Dajanje lažnih obljub, nestrokovnost in manipulacija.

Demokracija, mediji, populizem in oligarhija.

Demagogija, enakost neenakih, povprečnost povprečnih in tekmovanje v priljubljenosti.

Vladavina ljudstva, neenakost enakih, nadpovprečnost izbrancev in izbira najboljših.

9 / 10

9. Zakaj je pravičnost boljša, kot krivičnost?

Ker pravičnost koristi močnejšemu.

Ker samo pravična država (skupnost) in pravična duša (posameznik) vodita do sreče.

Ker če pravičnost primerjamo s krivičnostjo, vidimo, da je pravičnost boljša.

Ker je pravičnost boljša, saj je jasno, da je pravična.

10 / 10

10. Na kakšen način je mogoče uresničiti idealno državo?

Težko, a z dobro muzično vzgojo in telovadno je tudi to mogoče.

Z dobro medijsko propagando in bogatimi strici iz ozadja.

Realno ni mogoče, a je vsakdo poklican, da postane politik v svoji lastni duši, vladar samemu sebi.

Težko, a s pomočjo vojske in odstranitvijo vseh nasprotnikov idealne države, se to lahko zgodi.

Ti je šlo dobro?
Vpiši svoj e-naslov, na katerega boš prejel/-a potrdilo o opravljenem kvizu. Prejmeš ga, če si pravilno odgovoril/-a na vsaj 6 vprašanj.

Ne potrebuješ potrdila?
Preskoči vnašanje podatkov in klikni na Poglej rezultat!

Na lekcijo

Nevarnost za demokracijo in hkrati njen neizbežni del?

Populizem

Preveri svoje znanje

Preveri svoje znanje o populizmu!

Če pravilno odgovoriš na vsaj 5 vprašanj, lahko ob zaključku lahko prejmeš potrdilo.

1 / 7

1. Kaj pomeni populizem in koga označujemo za populista?

Politika, ki skuša ugajati le sebi in svojim najbližjim. Za ostale mu ni mar.

Politika, ki skuša ugajati čim širšim družbenim slojem, navadno z dajanjem všečnih obljub in trditev.

Politika, ki se prizadeva za največjo srečo največjega števila ljudi, četudi manjšina zato trpi.

Politika, ki se prizadeva za govorjenje resnice, četudi lahko resnica tudi boli.

2 / 7

2. Zakaj je demokracija posebej podvržena nevarnosti populizma?

Nevarnost je, da bi sofisti iz parlamenta izrinili demagoge.

V demokraciji vlada ljudstvo, kar pomeni, da si ljudje želijo vladanja ljudstva. Zato je jasno, da je populizem nevaren.

Ker poslanci v parlamentu poskušajo delovati v korist večine. To pa je že populizem.

Da bi v demokraciji politik prišel na oblast, mora ljudi prepričati, pogosto s poenostavljenimi in všečnimi razlagami dogajanja v družbi.

3 / 7

3. V kakšnem odnosu sta populizem in elite?

Populizem predstavlja ljudstvo kot »dobro«, medtem ko so elite označene kot pokvarjene in »slabe«.

Elite imajo denar, zato populizem uporabljajo za svojo promocijo.

Kot že ime pove, elite predstavljajo najboljše. Ljudstvo (lat. »populus«) si želi, da bi mu vladali najboljši.

Populisti in elite odlično sodelujejo, saj si eni in drugi prizadevajo za korist ljudstva.

4 / 7

4. Za kaj si prizadeva »desni« populizem?

Za gospodarski in ekonomski razvoj, predvsem tistih, ki več delajo.

Za ohranjanje tradicionalnih pogledov na nacionalno državo in družbo.

Za povečanje števila migrantov in tujih delavcev v Sloveniji.

Za pravice marginaliziranih skupin, kot je na primer skupnost LGBT+.

5 / 7

5. Za kaj si prizadeva »levi« populizem?

Za ohranjanje tradicionalnih pogledov na nacionalno državo in družbo.

Za razvoj prostega trga, tako na ekonomskem kot tudi na izobraževalnem področju.

Za gospodarski in ekonomski razvoj predvsem tistih, ki več delajo.

Za večjo obdavčitev bogatejših in prerazdelitev bogastva med nižji sloj.

6 / 7

6. Skupna značilnost tako »levega« kot »desnega« populizma je:

Odprtost do vplivov iz tujine.

Prizadevanje za večje ekonomsko in kulturno povezovanje med evropskimi narodi.

Osredotočenost na interese domačih elit.

Sklicevanje na »zdravo kmečko pamet«, »malega človeka« ter na preproste rešitve.

7 / 7

7. Odnos med populizmom in demokracijo bi lahko opisali kot:

Obojestransko vključujoč, saj gre pravzaprav za eno in isto zadevo.

Kompleksen, saj po eni strani populizem uveljavlja interese elit, po drugi pa blaži in odpravlja neupravičene strahove ljudstva.

Populizem in demokracija sta si diametralno nasprotna.

Kompleksen, saj po eni strani populizem uveljavlja interese ljudstva, a po drugi strani lahko razpihuje in potencira določene strahove.

Ti je šlo dobro?

Vpiši svoj e-naslov, na katerega boš prejel/-a potrdilo o opravljenem kvizu. Prejmeš ga, če si pravilno odgovoril/-a na vsaj 5 vprašanj.

Ne potrebuješ potrdila?

Preskoči vnašanje podatkov in klikni na Poglej rezultat!

Na lekcijo

Zadnje lekcije

Izberi področje

Priporočamo

Platonova Država

Želim prejemati informacije o portalu razgledan.si

Kvizi

Platonova Država

Populizem

Ti je šlo dobro?

Ne potrebuješ potrdila?

O portalu razgledan.si

Vizija

Ekipa