Kvizi

Preizkusi svoje znanje! Nekatere lekcije so opremljene s kvizi. Reši jih in po e-pošti prejmi potrdilo o kakovosti svojega znanja!

Ko nekaj ni narejeno, pa bi moralo biti ...

Preveri svoje znanje

Preveri svoje znanje o odgovornosti!

Če pravilno odgovoriš na vsaj 6 od 9-ih vprašanj, na koncu lahko prejmeš potrdilo.

1 / 9

1. Katere so tri ravni odgovornosti?

Državna, ideološka in praktična.

Odgovornost do telesa, duše in duha.

Rastlinska, živalska in človeška.

Osebna, skupnostna in pravna.

2 / 9

2. Kako razumeti odgovornost na osebni ravni?

Kot veselje do dela: bolj ko me nekaj veseli, bolj sem odgovoren do tega.

Kot klic ali življenjsko poslanstvo, ki ga odkrivamo in nanj odgovarjamo.

Kot skupek najpomembnejših osebnih prioritet.

Kot nekakšen čevelj, ki nas žuli, zaradi česar moramo nekaj spremeniti.

3 / 9

3. V čem se razlikuje odgovornost otrok in odraslih?

Otroci in odrasli so enako odgovorni, saj smo vsi ljudje.

Odgovornost je obratno sorazmerna s starostjo.

Otroci so bolj odgovorni kot starši, saj imajo precej več prostega časa in svobode.

Odgovornost raste z osebo, zato so odrasli bolj odgovorni kot otroci.

4 / 9

4. Kako na posameznikovo odgovornost vplivajo njegovi talenti, pridobljeno znanje in veščine?

Talenti niso pomembni za odgovornost, saj so prirojeni. Medtem si s pridobljenim znanjem in veščinami svojo odgovornost lahko zmanjšamo.

Talenti znanja in veščine nimajo bistvenega vpliva na obseg naše odgovornosti.

Dobro je, da imamo več talentov, saj s tem lahko dosežemo višjo izobrazbo.

Več ko imam talentov, znanja in veščin, večjo odgovornost imam na teh področjih.

5 / 9

5. Kakšen je odnos med odgovornostjo in svobodo?

Ni bistvene povezave med odgovornostjo in svobodo.

Večja kot je svoboda, večja je tudi odgovornost.

Večja kot je odgovornost, več imamo svobode.

Manjša ko je svoboda, bolj smo odgovorni.

6 / 9

6. Za kakšnega človeka rečemo, da je neodgovoren?

Za človeka, ki je prepričan, da je za njegove probleme kriva okolica.

Za človeka, ki ne naredi tega, kar bi moral.

Za človeka, ki ne naredi niti tega, kar je bilo jasno dogovorjeno.

Pravilni so vsi trije ostali odgovori.

7 / 9

7. Kakšen je najboljši način za razvijanje odgovornosti?

Priporočljivo je, da se posameznik udeleži tridnevnega filozofskega seminarja na temo odgovornosti.

Ker so starši odgovorni za vzgojo svojih otrok, je najbolje od staršev zahtevati, da so za otroke odgovorni do njihove odselitve od doma.

Posameznik se lahko odgovornosti najlaže nauči tako, da mu je ta dodeljena.

Razmišljanje in meditacija o odgovornosti je najboljši način za razvijanje in rast v svoji odgovornosti.

8 / 9

8. V čem se družbena odgovornost podjetja razlikuje od osebne odgovornosti?

V tem, da podjetje plača več davkov državi, kot pa posameznik.

Podjetje nima kazenske odgovornosti, medtem ko jo posameznik ima.

Odgovornost podjetja je manjša kot vsota odgovornosti oseb, ki v njem delajo.

Pri družbeni odgovornosti podjetja govorimo o tem, kako ravna podjetje kot celota, pri osebni odgovornosti pa le o posameznem človeku.

9 / 9

9. To, da smo lahko za nekaj kazensko odgovorni, pomeni, da …

se bo, v kolikor ne bomo izpolnili zahtev osebne odgovornosti, oglasila naša vest in nas kaznovala.

v Ustavi Republike Slovenije piše, da za državljane obstaja kazenska odgovornost.

obstajajo pravni predpisi (zakoni, pravilniki, …), ki določajo, da bomo kaznovani, v kolikor bomo ravnali bolj odgovorno, kot je predpisano.

obstajajo pravni predpisi (zakoni, pravilniki, …), ki določajo, da neko naše možno dejanje spada v sklop kaznivih dejanj.

Ti je šlo dobro?
Vpiši svoj e-naslov, na katerega boš prejel/-a potrdilo o opravljenem kvizu. Prejmeš ga, če si pravilno odgovoril/-a na vsaj 6 vprašanj.

Ne potrebuješ potrdila?
Preskoči vnašanje podatkov in klikni na Poglej rezultat!

Na lekcijo

Ko ni več apatije

Preveri svoje znanje

Preveri svoje znanje o družbeni participaciji!

Če pravilno odgovoriš na vsaj 5 od 8-ih vprašanj, na koncu lahko prejmeš potrdilo.

1 / 8

1. Družbeno participacijo bi lahko opredelili kot:

Aktivno vplivanje družbe na mišljenje posameznika.

Aktivno vključevanje in udeležbo v družbi.

Poseganje družbe v življenje posameznika.

Aktivno protestiranje proti družbi.

2 / 8

2. Pasivno participiramo takrat, ko na nekem dogodku:

Pozorno spremljamo dogajanje in se vključujemo v razpravo.

Aktivno postavljamo vprašanja in razpravljamo z ostalimi udeleženci.

Govorimo, ne da bi pri tem poslušali mnenja drugih.

Prisostvujemo kot udeleženci, brez aktivnega vključevanja v dogajanje.

3 / 8

3. Družbena participacija od nas zahteva prizadevanje za:

Korist sorodnikov in prijateljev.

Osebno dobro.

Uresničevanje predvsem lastnih zamisli.

Skupno dobro.

4 / 8

4. Udeležba na protestih, bojkot in pisanje grafitov lahko uvrstimo med:

Konvencionalne oblike družbene participacije

Optimalne oblike družbene participacije.

Profesionalne oblike družbene participacije.

Nekonvencionalne oblike družbene participacije

5 / 8

5. Primer spodbujanja družbene participacije je participativni proračun v določeni občini. Pri tem gre za to, da:

Občani na enostaven način predlagajo in izglasujejo male spremembe, ki naj jih izvedejo za to odgovorni v občini.

Občani del svojih osebnih prihrankov prenesejo v občinski proračun.

Občani podprejo župana pri njegovih idejah za napredek občine.

Se občani dobro seznanijo z nameravanimi spremembami, ki si jih je zamislila občinska uprava.

6 / 8

6. Družbena participacija se včasih zdi nemogoča, saj gre za boj malih (posamezniki) z velikimi (institucije). Kljub temu lahko participacijo izboljšamo s tem, da prepoznamo trenutno stanje ter se poskušamo premakniti v smeri:

Od delegirane moči k izbrancem.

Od manipulacije proti državljanskemu nadzoru.

Od posvetovanja k informiranju.

Od partnerstva k terapiji.

7 / 8

7. Glede na stopnje participacije, kot jih je opredelila Sherry Arnstein, lahko o pravi participaciji govorimo na sledečih treh stopnjah:

Državljanski nadzor, posvetovanje in manipulacija.

Informiranje, posvetovanje in partnerstvo.

Manipulacija, terapija in informiranje.

Partnerstvo, delegirana moč in državljanski nadzor.

8 / 8

8. Katerega izmed spodnjih nasvetov velja upoštevati, ko se trudimo za aktivno družbeno participacijo?

Na začetku odprite čim več front, da boste na koncu zmagali vsaj nekaj bitk.

Ne povezujte se preveč z drugimi. V povezovanju z drugimi namreč vaša identiteta zbledi.

Ko se bodo vaši skupini želeli pridružiti novi člani, raje zaprite vrata in bodite previdni.

Dobro je treba opredeliti, kaj je zares problem, ki ga nato poskusite čimbolj razumeti.

Ti je šlo dobro?
Vpiši svoj e-naslov, na katerega boš prejel/-a potrdilo o opravljenem kvizu. Prejmeš ga, če si pravilno odgovoril/-a na vsaj 5 vprašanj.

Ne potrebuješ potrdila?
Preskoči vnašanje podatkov in klikni na Poglej rezultat!

Na lekcijo

Kaj je in zakaj jo imamo?

Država

Preveri svoje znanje

Preveri svoje znanje o državi!

Če pravilno odgovoriš na vsaj 5 od 8-ih vprašanj, na koncu lahko prejmeš potrdilo.

1 / 8

1. Moderna država je:

Skupnost pokrajin, ki so se dogovorile za povezovanje na podlagi skupnih interesov.

Politična skupnost na določenem ozemlju bivajočega prebivalstva, ki ima namen doseči skupno blaginjo.

Ozemlje, na katerem prebivajo ljudje iste narodnosti.

2 / 8

2. Trije osnovni pogoji za obstoj moderne države so:

Prebivalstvo, ozemlje in lastna vojska.

Prebivalstvo, ozemlje in oblast.

Oblast, ozemlje in lastna denarna valuta.

3 / 8

3. Najpomembnejši razlogi za povezovanje prebivalstva v državne skupnosti so:

Dokazovanje svoje moči in identitete.

Možnosti sodelovanja v mednarodnih inštitucijah in na mednarodnih športnih tekmovanjih.

Potrebe po boljši organizaciji zdravstva, izobraževanja, prometnih povezav in podobnega.

4 / 8

4. Moderna država ima svojo avtoriteto in oblast nad tistim ozemljem, kjer jo izvaja...

...v okviru pooblastil, danih s strani drugih držav.

...v okviru določenega pravnega reda.

...na podlagi svoje dejanske prisotnosti in vojaške moči.

5 / 8

5. Za državno oblast v moderni državi velja, da je ta:

Skupina ljudi iz določene stranke, ki je zmagala na demokratično izpeljanih volitvah.

Skupnost vladajočih, ki zaradi svoje moči obvladuje vsa področja življenja prebivalstva.

Moralna in fizična sila, ki se ji prebivalci podrejajo po lastni volji z namenom doseganja skupne blaginje.

6 / 8

6. Za pravno državo velja, da temelji na načelu...

...volje večine nad voljo manjšine.

...solidarnosti in socialne pomoči tistim, ki to potrebujejo.

...pravičnosti, saj tako v njej velja načelo vladavine prava.

7 / 8

7. Lastnost moderne države kot politične skupnosti je tudi njena suverenost. To pomeni, da je država neodvisna od:

Ekonomske situacije v svetu.

Demokratične volje svojih državljanov.

Katerekoli druge oblasti.

8 / 8

8. Za Republiko Slovenijo lahko rečemo, da je postala moderna država v pravem pomenu besede leta:

1991, ko je razglasila neodvisnosti in se odcepila od Jugoslavije.

A) 1998, ko je prvič postala članica v varnostnem svetu Organizacije združenih narodov.

2004, ko je vstopila v Evropsko unijo in NATO.

Ti je šlo dobro?
Vpiši svoj e-naslov, na katerega boš prejel/-a potrdilo o opravljenem kvizu. Prejmeš ga, če si pravilno odgovoril/-a na vsaj 5 vprašanj.

Ne potrebuješ potrdila?
Preskoči vnašanje podatkov in klikni na Poglej rezultat!

Na lekcijo

Prvi miselnih poskus oblikovanja idealne države

Platonova Država

Preveri svoje znanje

Preveri svoje znanje o Platonovi Državi!

Če pravilno odgovoriš na vsaj 6 od 10-ih vprašanj, na koncu lahko prejmeš potrdilo.

1 / 10

1. Zakaj Platon nasprotuje zasebni lastnini vladarjev?

Ker imajo vladarji veliko moč, bi z zasebno lastnino lahko podkupili ostale prebivalce države.

Ker se s tem doseže večja pokorščina in prepreči morebiten upor.

Ker se na ta način prepreči egoistično ukvarjanje s parcialnimi zasebnimi interesi vladarjev.

Ker na ta način država privarčuje pomemben del stroškov za vodenje države.

2 / 10

2. Kakšen pomen Platon pripisuje vzgoji državljanov?

Vzgoja ni pomembna, saj vsak sam ve, kaj je v resnici dobro.

Vzgojo sestavljata muzična umetnost in telovadba.

Vzgoja je pomembna, saj je razvajenost rak sodobne družbe.

Vzgoja je pomembna, saj bodo le krepostni državljani spoštovali zakone.

3 / 10

3. Glavna vrednota idealne države je:

Enakost.

Bogastvo.

Svoboda.

Pravičnost.

4 / 10

4. Po Platonovem prepričanju je najboljša oblika oblasti:

Tiranija.

Aristokracija.

Demokracija.

Oligarhija.

5 / 10

5. Zakaj naj bi po Platonovem prepričanju idealni državi vladali filozofi?

Država je tako zapletena tvorba, da so ji kos lahko le izredno poglobljeni filozofi.

Zato, ker filozofi v družbi uživajo posebno čast in spoštovanje.

Filozofi ljubijo modrost, modrost pa pomeni praktično znanje. Zato so le filozofi sposobno praktične dejavnosti.

Najboljša država mora imeti najboljše voditelje, takšni pa so le ustrezno izobraženi in preskušeni filozofi.

6 / 10

6. Zakaj po Platonovem prepričanju nastane država?

V naravnem stanju je življenje osamljeno, revno, odurno, surovo in kratko, zato se dogovorimo in sprejmemo družbeno pogodbo.

Ker sicer država ne bi mogla pobirati davkov.

Ker nihče ni samozadosten, pač pa potrebuje mnogo različnih stvari.

Država nastane kot posledica dejstva, da vsak poskuša poskrbeti zase.

7 / 10

7. Kateri so trije stanovi, ki sestavljajo državo?

Vlada, državni zbor in državni svet.

Vladarji, uradniki in vzgojitelji.

Predsedniki, ministri in poslanci.

Delavci, vojščaki in vladarji.

8 / 10

8. Po Platonovem prepričanju so glavni problemi demokracije:

Demagogija, enakost neenakih, povprečnost povprečnih in tekmovanje v priljubljenosti.

Demokracija, mediji, populizem in oligarhija.

Vladavina ljudstva, neenakost enakih, nadpovprečnost izbrancev in izbira najboljših.

Dajanje lažnih obljub, nestrokovnost in manipulacija.

9 / 10

9. Zakaj je pravičnost boljša, kot krivičnost?

Ker če pravičnost primerjamo s krivičnostjo, vidimo, da je pravičnost boljša.

Ker samo pravična država (skupnost) in pravična duša (posameznik) vodita do sreče.

Ker pravičnost koristi močnejšemu.

Ker je pravičnost boljša, saj je jasno, da je pravična.

10 / 10

10. Na kakšen način je mogoče uresničiti idealno državo?

Težko, a z dobro muzično vzgojo in telovadno je tudi to mogoče.

Realno ni mogoče, a je vsakdo poklican, da postane politik v svoji lastni duši, vladar samemu sebi.

Z dobro medijsko propagando in bogatimi strici iz ozadja.

Težko, a s pomočjo vojske in odstranitvijo vseh nasprotnikov idealne države, se to lahko zgodi.

Ti je šlo dobro?
Vpiši svoj e-naslov, na katerega boš prejel/-a potrdilo o opravljenem kvizu. Prejmeš ga, če si pravilno odgovoril/-a na vsaj 6 vprašanj.

Ne potrebuješ potrdila?
Preskoči vnašanje podatkov in klikni na Poglej rezultat!

Na lekcijo

Nevarnost za demokracijo in hkrati njen neizbežni del?

Populizem

Preveri svoje znanje

299

Preveri svoje znanje o populizmu!

Če pravilno odgovoriš na vsaj 5 vprašanj, lahko ob zaključku lahko prejmeš potrdilo.

1 / 7

1. Kaj pomeni populizem in koga označujemo za populista?

Politika, ki skuša ugajati le sebi in svojim najbližjim. Za ostale mu ni mar.

Politika, ki se prizadeva za govorjenje resnice, četudi lahko resnica tudi boli.

Politika, ki se prizadeva za največjo srečo največjega števila ljudi, četudi manjšina zato trpi.

Politika, ki skuša ugajati čim širšim družbenim slojem, navadno z dajanjem všečnih obljub in trditev.

2 / 7

2. Zakaj je demokracija posebej podvržena nevarnosti populizma?

Ker poslanci v parlamentu poskušajo delovati v korist večine. To pa je že populizem.

V demokraciji vlada ljudstvo, kar pomeni, da si ljudje želijo vladanja ljudstva. Zato je jasno, da je populizem nevaren.

Nevarnost je, da bi sofisti iz parlamenta izrinili demagoge.

Da bi v demokraciji politik prišel na oblast, mora ljudi prepričati, pogosto s poenostavljenimi in všečnimi razlagami dogajanja v družbi.

3 / 7

3. V kakšnem odnosu sta populizem in elite?

Populisti in elite odlično sodelujejo, saj si eni in drugi prizadevajo za korist ljudstva.

Populizem predstavlja ljudstvo kot »dobro«, medtem ko so elite označene kot pokvarjene in »slabe«.

Elite imajo denar, zato populizem uporabljajo za svojo promocijo.

Kot že ime pove, elite predstavljajo najboljše. Ljudstvo (lat. »populus«) si želi, da bi mu vladali najboljši.

4 / 7

4. Za kaj si prizadeva »desni« populizem?

Za povečanje števila migrantov in tujih delavcev v Sloveniji.

Za pravice marginaliziranih skupin, kot je na primer skupnost LGBT+.

Za ohranjanje tradicionalnih pogledov na nacionalno državo in družbo.

Za gospodarski in ekonomski razvoj, predvsem tistih, ki več delajo.

5 / 7

5. Za kaj si prizadeva »levi« populizem?

Za ohranjanje tradicionalnih pogledov na nacionalno državo in družbo.

Za večjo obdavčitev bogatejših in prerazdelitev bogastva med nižji sloj.

Za razvoj prostega trga, tako na ekonomskem kot tudi na izobraževalnem področju.

Za gospodarski in ekonomski razvoj predvsem tistih, ki več delajo.

6 / 7

6. Skupna značilnost tako »levega« kot »desnega« populizma je:

Osredotočenost na interese domačih elit.

Odprtost do vplivov iz tujine.

Sklicevanje na »zdravo kmečko pamet«, »malega človeka« ter na preproste rešitve.

Prizadevanje za večje ekonomsko in kulturno povezovanje med evropskimi narodi.

7 / 7

7. Odnos med populizmom in demokracijo bi lahko opisali kot:

Kompleksen, saj po eni strani populizem uveljavlja interese elit, po drugi pa blaži in odpravlja neupravičene strahove ljudstva.

Populizem in demokracija sta si diametralno nasprotna.

Kompleksen, saj po eni strani populizem uveljavlja interese ljudstva, a po drugi strani lahko razpihuje in potencira določene strahove.

Obojestransko vključujoč, saj gre pravzaprav za eno in isto zadevo.

Ti je šlo dobro?

Vpiši svoj e-naslov, na katerega boš prejel/-a potrdilo o opravljenem kvizu. Prejmeš ga, če si pravilno odgovoril/-a na vsaj 5 vprašanj.

Ne potrebuješ potrdila?

Preskoči vnašanje podatkov in klikni na Poglej rezultat!

Na lekcijo

Zadnje lekcije

Izberi področje

Priporočamo

Platonova Država

Želim prejemati informacije o portalu razgledan.si

Kvizi

Odgovornost

Družbena participacija

Država

Platonova Država

Populizem

Ti je šlo dobro?

Ne potrebuješ potrdila?

O portalu razgledan.si

Vizija

Ekipa