Kvizi

Preizkusi svoje znanje! Nekatere lekcije so opremljene s kvizi. Reši jih in po e-pošti prejmi potrdilo o kakovosti svojega znanja!

Ko nekaj ni narejeno, pa bi moralo biti ...

Preveri svoje znanje

295

Preveri svoje znanje o odgovornosti!

Če pravilno odgovoriš na vsaj 6 od 9-ih vprašanj, na koncu lahko prejmeš potrdilo.

1 / 9

1. Katere so tri ravni odgovornosti?

Državna, ideološka in praktična.

Rastlinska, živalska in človeška.

Osebna, skupnostna in pravna.

Odgovornost do telesa, duše in duha.

2 / 9

2. Kako razumeti odgovornost na osebni ravni?

Kot klic ali življenjsko poslanstvo, ki ga odkrivamo in nanj odgovarjamo.

Kot nekakšen čevelj, ki nas žuli, zaradi česar moramo nekaj spremeniti.

Kot skupek najpomembnejših osebnih prioritet.

Kot veselje do dela: bolj ko me nekaj veseli, bolj sem odgovoren do tega.

3 / 9

3. V čem se razlikuje odgovornost otrok in odraslih?

Otroci in odrasli so enako odgovorni, saj smo vsi ljudje.

Odgovornost raste z osebo, zato so odrasli bolj odgovorni kot otroci.

Odgovornost je obratno sorazmerna s starostjo.

Otroci so bolj odgovorni kot starši, saj imajo precej več prostega časa in svobode.

4 / 9

4. Kako na posameznikovo odgovornost vplivajo njegovi talenti, pridobljeno znanje in veščine?

Talenti niso pomembni za odgovornost, saj so prirojeni. Medtem si s pridobljenim znanjem in veščinami svojo odgovornost lahko zmanjšamo.

Več ko imam talentov, znanja in veščin, večjo odgovornost imam na teh področjih.

Talenti znanja in veščine nimajo bistvenega vpliva na obseg naše odgovornosti.

Dobro je, da imamo več talentov, saj s tem lahko dosežemo višjo izobrazbo.

5 / 9

5. Kakšen je odnos med odgovornostjo in svobodo?

Ni bistvene povezave med odgovornostjo in svobodo.

Večja kot je odgovornost, več imamo svobode.

Večja kot je svoboda, večja je tudi odgovornost.

Manjša ko je svoboda, bolj smo odgovorni.

6 / 9

6. Za kakšnega človeka rečemo, da je neodgovoren?

Za človeka, ki je prepričan, da je za njegove probleme kriva okolica.

Za človeka, ki ne naredi niti tega, kar je bilo jasno dogovorjeno.

Za človeka, ki ne naredi tega, kar bi moral.

Pravilni so vsi trije ostali odgovori.

7 / 9

7. Kakšen je najboljši način za razvijanje odgovornosti?

Posameznik se lahko odgovornosti najlaže nauči tako, da mu je ta dodeljena.

Priporočljivo je, da se posameznik udeleži tridnevnega filozofskega seminarja na temo odgovornosti.

Razmišljanje in meditacija o odgovornosti je najboljši način za razvijanje in rast v svoji odgovornosti.

Ker so starši odgovorni za vzgojo svojih otrok, je najbolje od staršev zahtevati, da so za otroke odgovorni do njihove odselitve od doma.

8 / 9

8. V čem se družbena odgovornost podjetja razlikuje od osebne odgovornosti?

Podjetje nima kazenske odgovornosti, medtem ko jo posameznik ima.

Odgovornost podjetja je manjša kot vsota odgovornosti oseb, ki v njem delajo.

Pri družbeni odgovornosti podjetja govorimo o tem, kako ravna podjetje kot celota, pri osebni odgovornosti pa le o posameznem človeku.

V tem, da podjetje plača več davkov državi, kot pa posameznik.

9 / 9

9. To, da smo lahko za nekaj kazensko odgovorni, pomeni, da …

obstajajo pravni predpisi (zakoni, pravilniki, …), ki določajo, da neko naše možno dejanje spada v sklop kaznivih dejanj.

obstajajo pravni predpisi (zakoni, pravilniki, …), ki določajo, da bomo kaznovani, v kolikor bomo ravnali bolj odgovorno, kot je predpisano.

se bo, v kolikor ne bomo izpolnili zahtev osebne odgovornosti, oglasila naša vest in nas kaznovala.

v Ustavi Republike Slovenije piše, da za državljane obstaja kazenska odgovornost.

Ti je šlo dobro?
Vpiši svoj e-naslov, na katerega boš prejel/-a potrdilo o opravljenem kvizu. Prejmeš ga, če si pravilno odgovoril/-a na vsaj 6 vprašanj.

Ne potrebuješ potrdila?
Preskoči vnašanje podatkov in klikni na Poglej rezultat!

Naročam se na e-novice portala razgledan.si.Bodi na tekočem, ko izide nov kviz, lekcija ali video. Z novic se je mogoče kadar koli odjaviti.

Na lekcijo

Ko ni več apatije

Preveri svoje znanje

184

Preveri svoje znanje o družbeni participaciji!

Če pravilno odgovoriš na vsaj 5 od 8-ih vprašanj, na koncu lahko prejmeš potrdilo.

1 / 8

1. Družbeno participacijo bi lahko opredelili kot:

Aktivno protestiranje proti družbi.

Poseganje družbe v življenje posameznika.

Aktivno vključevanje in udeležbo v družbi.

Aktivno vplivanje družbe na mišljenje posameznika.

2 / 8

2. Pasivno participiramo takrat, ko na nekem dogodku:

Aktivno postavljamo vprašanja in razpravljamo z ostalimi udeleženci.

Pozorno spremljamo dogajanje in se vključujemo v razpravo.

Govorimo, ne da bi pri tem poslušali mnenja drugih.

Prisostvujemo kot udeleženci, brez aktivnega vključevanja v dogajanje.

3 / 8

3. Družbena participacija od nas zahteva prizadevanje za:

Uresničevanje predvsem lastnih zamisli.

Osebno dobro.

Korist sorodnikov in prijateljev.

Skupno dobro.

4 / 8

4. Udeležba na protestih, bojkot in pisanje grafitov lahko uvrstimo med:

Optimalne oblike družbene participacije.

Profesionalne oblike družbene participacije.

Nekonvencionalne oblike družbene participacije

Konvencionalne oblike družbene participacije

5 / 8

5. Primer spodbujanja družbene participacije je participativni proračun v določeni občini. Pri tem gre za to, da:

Občani del svojih osebnih prihrankov prenesejo v občinski proračun.

Občani podprejo župana pri njegovih idejah za napredek občine.

Občani na enostaven način predlagajo in izglasujejo male spremembe, ki naj jih izvedejo za to odgovorni v občini.

Se občani dobro seznanijo z nameravanimi spremembami, ki si jih je zamislila občinska uprava.

6 / 8

6. Družbena participacija se včasih zdi nemogoča, saj gre za boj malih (posamezniki) z velikimi (institucije). Kljub temu lahko participacijo izboljšamo s tem, da prepoznamo trenutno stanje ter se poskušamo premakniti v smeri:

Od manipulacije proti državljanskemu nadzoru.

Od partnerstva k terapiji.

Od posvetovanja k informiranju.

Od delegirane moči k izbrancem.

7 / 8

7. Glede na stopnje participacije, kot jih je opredelila Sherry Arnstein, lahko o pravi participaciji govorimo na sledečih treh stopnjah:

Partnerstvo, delegirana moč in državljanski nadzor.

Državljanski nadzor, posvetovanje in manipulacija.

Manipulacija, terapija in informiranje.

Informiranje, posvetovanje in partnerstvo.

8 / 8

8. Katerega izmed spodnjih nasvetov velja upoštevati, ko se trudimo za aktivno družbeno participacijo?

Ko se bodo vaši skupini želeli pridružiti novi člani, raje zaprite vrata in bodite previdni.

Dobro je treba opredeliti, kaj je zares problem, ki ga nato poskusite čimbolj razumeti.

Na začetku odprite čim več front, da boste na koncu zmagali vsaj nekaj bitk.

Ne povezujte se preveč z drugimi. V povezovanju z drugimi namreč vaša identiteta zbledi.

Ti je šlo dobro?
Vpiši svoj e-naslov, na katerega boš prejel/-a potrdilo o opravljenem kvizu. Prejmeš ga, če si pravilno odgovoril/-a na vsaj 5 vprašanj.

Ne potrebuješ potrdila?
Preskoči vnašanje podatkov in klikni na Poglej rezultat!

Naročam se na e-novice portala razgledan.si.Bodi na tekočem, ko izide nov kviz, lekcija ali video. Z novic se je mogoče kadar koli odjaviti.

Na lekcijo

Kaj je in zakaj jo imamo?

Država

Preveri svoje znanje

217

Preveri svoje znanje o državi!

Če pravilno odgovoriš na vsaj 5 od 8-ih vprašanj, na koncu lahko prejmeš potrdilo.

1 / 8

1. Moderna država je:

Skupnost pokrajin, ki so se dogovorile za povezovanje na podlagi skupnih interesov.

Ozemlje, na katerem prebivajo ljudje iste narodnosti.

Politična skupnost na določenem ozemlju bivajočega prebivalstva, ki ima namen doseči skupno blaginjo.

2 / 8

2. Trije osnovni pogoji za obstoj moderne države so:

Prebivalstvo, ozemlje in lastna vojska.

Prebivalstvo, ozemlje in oblast.

Oblast, ozemlje in lastna denarna valuta.

3 / 8

3. Najpomembnejši razlogi za povezovanje prebivalstva v državne skupnosti so:

Možnosti sodelovanja v mednarodnih inštitucijah in na mednarodnih športnih tekmovanjih.

Potrebe po boljši organizaciji zdravstva, izobraževanja, prometnih povezav in podobnega.

Dokazovanje svoje moči in identitete.

4 / 8

4. Moderna država ima svojo avtoriteto in oblast nad tistim ozemljem, kjer jo izvaja...

...v okviru pooblastil, danih s strani drugih držav.

...na podlagi svoje dejanske prisotnosti in vojaške moči.

...v okviru določenega pravnega reda.

5 / 8

5. Za državno oblast v moderni državi velja, da je ta:

Skupina ljudi iz določene stranke, ki je zmagala na demokratično izpeljanih volitvah.

Skupnost vladajočih, ki zaradi svoje moči obvladuje vsa področja življenja prebivalstva.

Moralna in fizična sila, ki se ji prebivalci podrejajo po lastni volji z namenom doseganja skupne blaginje.

6 / 8

6. Za pravno državo velja, da temelji na načelu...

...pravičnosti, saj tako v njej velja načelo vladavine prava.

...solidarnosti in socialne pomoči tistim, ki to potrebujejo.

...volje večine nad voljo manjšine.

7 / 8

7. Lastnost moderne države kot politične skupnosti je tudi njena suverenost. To pomeni, da je država neodvisna od:

Ekonomske situacije v svetu.

Katerekoli druge oblasti.

Demokratične volje svojih državljanov.

8 / 8

8. Za Republiko Slovenijo lahko rečemo, da je postala moderna država v pravem pomenu besede leta:

2004, ko je vstopila v Evropsko unijo in NATO.

A) 1998, ko je prvič postala članica v varnostnem svetu Organizacije združenih narodov.

1991, ko je razglasila neodvisnosti in se odcepila od Jugoslavije.

Ti je šlo dobro?
Vpiši svoj e-naslov, na katerega boš prejel/-a potrdilo o opravljenem kvizu. Prejmeš ga, če si pravilno odgovoril/-a na vsaj 5 vprašanj.

Ne potrebuješ potrdila?
Preskoči vnašanje podatkov in klikni na Poglej rezultat!

Naročam se na e-novice portala razgledan.si.Bodi na tekočem, ko izide nov kviz, lekcija ali video. Z novic se je mogoče kadar koli odjaviti.

Na lekcijo

Prvi miselnih poskus oblikovanja idealne države

Platonova Država

Preveri svoje znanje

Preveri svoje znanje o Platonovi Državi!

Če pravilno odgovoriš na vsaj 6 od 10-ih vprašanj, na koncu lahko prejmeš potrdilo.

1 / 10

1. Zakaj Platon nasprotuje zasebni lastnini vladarjev?

Ker se na ta način prepreči egoistično ukvarjanje s parcialnimi zasebnimi interesi vladarjev.

Ker na ta način država privarčuje pomemben del stroškov za vodenje države.

Ker imajo vladarji veliko moč, bi z zasebno lastnino lahko podkupili ostale prebivalce države.

Ker se s tem doseže večja pokorščina in prepreči morebiten upor.

2 / 10

2. Kakšen pomen Platon pripisuje vzgoji državljanov?

Vzgojo sestavljata muzična umetnost in telovadba.

Vzgoja je pomembna, saj je razvajenost rak sodobne družbe.

Vzgoja je pomembna, saj bodo le krepostni državljani spoštovali zakone.

Vzgoja ni pomembna, saj vsak sam ve, kaj je v resnici dobro.

3 / 10

3. Glavna vrednota idealne države je:

Pravičnost.

Enakost.

Bogastvo.

Svoboda.

4 / 10

4. Po Platonovem prepričanju je najboljša oblika oblasti:

Aristokracija.

Tiranija.

Demokracija.

Oligarhija.

5 / 10

5. Zakaj naj bi po Platonovem prepričanju idealni državi vladali filozofi?

Država je tako zapletena tvorba, da so ji kos lahko le izredno poglobljeni filozofi.

Najboljša država mora imeti najboljše voditelje, takšni pa so le ustrezno izobraženi in preskušeni filozofi.

Filozofi ljubijo modrost, modrost pa pomeni praktično znanje. Zato so le filozofi sposobno praktične dejavnosti.

Zato, ker filozofi v družbi uživajo posebno čast in spoštovanje.

6 / 10

6. Zakaj po Platonovem prepričanju nastane država?

Država nastane kot posledica dejstva, da vsak poskuša poskrbeti zase.

Ker sicer država ne bi mogla pobirati davkov.

V naravnem stanju je življenje osamljeno, revno, odurno, surovo in kratko, zato se dogovorimo in sprejmemo družbeno pogodbo.

Ker nihče ni samozadosten, pač pa potrebuje mnogo različnih stvari.

7 / 10

7. Kateri so trije stanovi, ki sestavljajo državo?

Predsedniki, ministri in poslanci.

Vladarji, uradniki in vzgojitelji.

Vlada, državni zbor in državni svet.

Delavci, vojščaki in vladarji.

8 / 10

8. Po Platonovem prepričanju so glavni problemi demokracije:

Demokracija, mediji, populizem in oligarhija.

Vladavina ljudstva, neenakost enakih, nadpovprečnost izbrancev in izbira najboljših.

Dajanje lažnih obljub, nestrokovnost in manipulacija.

Demagogija, enakost neenakih, povprečnost povprečnih in tekmovanje v priljubljenosti.

9 / 10

9. Zakaj je pravičnost boljša, kot krivičnost?

Ker je pravičnost boljša, saj je jasno, da je pravična.

Ker če pravičnost primerjamo s krivičnostjo, vidimo, da je pravičnost boljša.

Ker pravičnost koristi močnejšemu.

Ker samo pravična država (skupnost) in pravična duša (posameznik) vodita do sreče.

10 / 10

10. Na kakšen način je mogoče uresničiti idealno državo?

Z dobro medijsko propagando in bogatimi strici iz ozadja.

Težko, a z dobro muzično vzgojo in telovadno je tudi to mogoče.

Realno ni mogoče, a je vsakdo poklican, da postane politik v svoji lastni duši, vladar samemu sebi.

Težko, a s pomočjo vojske in odstranitvijo vseh nasprotnikov idealne države, se to lahko zgodi.

Ti je šlo dobro?
Vpiši svoj e-naslov, na katerega boš prejel/-a potrdilo o opravljenem kvizu. Prejmeš ga, če si pravilno odgovoril/-a na vsaj 6 vprašanj.

Ne potrebuješ potrdila?
Preskoči vnašanje podatkov in klikni na Poglej rezultat!

Naročam se na e-novice portala razgledan.si.Bodi na tekočem, ko izide nov kviz, lekcija ali video. Z novic se je mogoče kadar koli odjaviti.

Na lekcijo

Neposredna in predstavniška demokracija

Preveri svoje znanje

Preveri svoje znanje o različnih oblikah demokratičnega odločanja!

Če pravilno odgovoriš na vsaj 6 od 9-ih vprašanj, na koncu lahko prejmeš potrdilo.

1 / 9

1. Če ljudstvo samostojno, brez predstavnikov, sprejema vse temeljne odločitve, govorimo o:

zreli demokraciji.

neposredni demokraciji.

samostojni demokraciji.

predstavniški demokraciji.

2 / 9

2. Prevladujoč model demokracije danes je:

navidezna demokracija.

predstavniška demokracija.

večinska demokracija.

neposredna demokracija.

3 / 9

3. Ljudsko glasovanje oziroma referendum je primer:

posredne demokracije.

samostojne demokracije.

neposredne demokracije.

ljudske demokracije.

4 / 9

4. Zakaj se je skozi zgodovino bolj uveljavila predstavniška demokracija?

Zaradi zahtevnih pogojev za izvajanje in dobro delovanje neposredne demokracije.

Ker so neposredno izvoljeni predstavniki ljudstva predstavljali zgolj svoje interese.

Ker je predstavniška demokracija nadgradnja neposredne.

Ker ljudstvo ni dovolj pametno, da bi neposredno odločalo o obravnavanih vprašanjih.

5 / 9

5. Katera država je najbolj znana po neposredni demokraciji?

Vatikan.

Katar.

Švica.

San Marino.

6 / 9

6. Pomembnemu referendumu rečemo tudi plebiscit. V Sloveniji smo že imeli plebiscite o:

vpisu pravice do čiste vode v Ustavo Republike Slovenije.

vstopu Slovenije v Evropsko unijo in zvezo Nato.

vsem, kar je našteto v drugih odgovorih.

osamosvojitvi Slovenije.

7 / 9

7. Participativni proračun je primer:

večinske demokracije.

posredne demokracije.

občinske demokracije.

neposredne demokracije.

8 / 9

8. Za predstavniško demokracijo je značilno, da:

ljudstvo izbere svoje predstavnike.

predstavniki ljudstva izvolijo voditelje.

ljudstvo predstavlja demokratični način odločanja.

ljudstvo demokratično predstavi svoje želje.

9 / 9

9. Slovenski parlament je:

enodomni, sestavljen iz različnih političnih strank.

dvodomni, sestavljen iz državnega zbora in senata.

dvodomni, sestavljen iz državnega zbora in državnega sveta.

trodomni, sestavljen iz državnega zbora, vlade in ministrov.

Ti je šlo dobro?
Vpiši svoj e-naslov, na katerega boš prejel/-a potrdilo o opravljenem kvizu. Prejmeš ga, če si pravilno odgovoril/-a na vsaj 5 vprašanj.

Ne potrebuješ potrdila?
Preskoči vnašanje podatkov in klikni na Poglej rezultat!

Naročam se na e-novice portala razgledan.si.Bodi na tekočem, ko izide nov kviz, lekcija ali video. Z novic se je mogoče kadar koli odjaviti.

Na lekcijo

Kako določiti, kdo bo sedel v državnem zboru?

Volilni sistemi

Preveri svoje znanje

Preveri svoje znanje o volilnih sistemih!

Če pravilno odgovoriš na vsaj 5 od 8-ih vprašanj, na koncu lahko prejmeš potrdilo.

1 / 8

1. Katera vrsta volilnega sistema v sodobnih demokratičnih družbah NI prisotna?

Večinski volilni sistem.

Volilni sistem z volilno pravico samo za polnoletne moške.

Proporcionalni (sorazmernostni) volilni sistem.

2 / 8

2. Volilni sistem absolutne večine je tisti, v katerem:

mora kandidat za izvolitev prejeti vsaj polovico plus en glas vseh volivcev.

mora kandidat za izvolitev prejeti vsaj 20% glasov vseh volivcev.

mora kandidat za izvolitev prejeti največ glasov med vsemi kandidati, četudi to ni več kot 50 % vseh glasov.

3 / 8

3. V Sloveniji po večinskem volilnem sistemu, pri katerem mora izvoljeni kandidat prejeti več kot polovico vseh glasov volivcev, potekajo:

volitve svetnikov v občinske svete občin.

volitve predsednika republike in županov.

volitve poslancev v Državni zbor.

4 / 8

4. Proporcionalni (sorazmernostni) volilni sistem pomeni, da:

stranka v parlamentu dobi tolikšen delež poslancev, kot je prejela glasov na volitvah.

stranka v parlamentu dobi več kot polovico poslancev, če doseže prvo mesto med vsemi strankami.

stranka v parlamentu za vsake 4 % glasov prejme po enega poslanca.

5 / 8

5. Poslance Državnega zbora volivci v Republiki Sloveniji izvolimo na podlagi:

večinskega volilnega sistema.

proporcionalnega (sorazmernostnega) volilnega sistema.

kombiniranega volilnega sistema (večinski + proporcionalni).

6 / 8

6. V Republiki Sloveniji se v Državni zbor uvrstijo stranke, ki na volitvah dosežejo vsaj:

6 % glasov volivcev, ki so oddali svoj glas.

4 % glasov volivcev, ki so oddali svoj glas.

10 % glasov volivcev, ki so oddali svoj glas.

7 / 8

7. V večini demokratičnih držav je danes pri volitvah v parlament najbolj zastopan:

kombinirani volilni sistem.

proporcionalni (sorazmernostni) volilni sistem.

večinski volilni sistem.

8 / 8

8. Razlog za najpogostejšo zastopanost proporcionalnega (sorazmernostnega) volilnega sistema v demokratičnih družbah je:

pravičnejša zastopanost različnih mnenj na podlagi volje volivcev.

cenejša izvedba volitev, saj ni potrebo razpisati drugega kroga volitev, če posamezna stranka v prvem krogu ne doseže več kot 50% glasov.

enostavnejši izračun števila poslanskih mest v parlamentu.

Ti je šlo dobro?
Vpiši svoj e-naslov, na katerega boš prejel/-a potrdilo o opravljenem kvizu. Prejmeš ga, če si pravilno odgovoril/-a na vsaj 5 vprašanj.

Ne potrebuješ potrdila?
Preskoči vnašanje podatkov in klikni na Poglej rezultat!

Naročam se na e-novice portala razgledan.si.Bodi na tekočem, ko izide nov kviz, lekcija ali video. Z novic se je mogoče kadar koli odjaviti.

Na lekcijo

Zakonodajna, izvršilna in sodna

Tri veje oblasti

Preveri svoje znanje

211

Preveri svoje znanje o treh vejah oblasti!

Če pravilno odgovoriš na vsaj 5 od 8-ih vprašanj, na koncu lahko prejmeš potrdilo.

1 / 8

1. Prve zamisli o tem, da bi se oblast delila in da ne bi bila le v rokah zgolj ene osebe, se je porodila:

v antičnem Rimu.

v srednjeveški Beneški republiki.

v antični Grčiji.

2 / 8

2. Tri osnovne veje oblasti v modernih demokratičnih družbah so:

zakonodajna, izvršilna in sodna oblast.

ljudska, sodna in medijska oblast.

zakonodajna, predsedniška in vojaška oblast.

3 / 8

3. Namen delitve oblasti na tri osnovne veje je:

preprečiti, da bi se zgolj ena od njih preveč razbohotila in ogrozila svobodo posameznikov in skupnosti.

enakopravno porazdeliti privilegije med predstavniki vseh treh vej oblasti.

povečati učinkovitost vodenja in izpolnjevanja predvolilnih obljub izvoljenih predstavnikov ljudstva.

4 / 8

4. Zakonodajna veja oblasti je tista, ki:

sprejema zakone in je v demokratičnem svetu praviloma izvoljena neposredno na volitvah.

določa zakone in je imenovana s strani predsednika ali monarha.

odloča o tem, ali so posamezni zakoni v državi v skladu z zakonodajo.

5 / 8

5. Izvršilna veja oblasti v Republiki Sloveniji je:

civilna družba (društva in ustanove, nevladne organizacije ipd.).

Vlada Republike Slovenije.

Državni zbor Republike Slovenije.

6 / 8

6. Sodna veja oblasti je tista, ki:

sodi na podlagi odločitev parlamentarne večine, izvoljene na demokratičnih volitvah.

predlaga in imenuje predsednika izvršilne veje oblasti.

preverja in odloča o pravilnosti zakonov in njihovega izvrševanja.

7 / 8

7. V večini modernih demokratičnih evropskih držav je najmočnejša politična figura v izvršilni oblasti:

predsednik vlade (prvi minister, ministrski predsednik oz. premier).

monarh (kralj ali kraljca).

predsednik države, ki je izvoljeni neposredno s strani ljudstva.

8 / 8

8. Neformalno je v demokratičnih državah pogosto govora še o četrti veji oblasti, v katero uvrščamo:

Urad varuha človekovih pravic.

Župane.

medije in delo novinarjev.

Ti je šlo dobro?
Vpiši svoj e-naslov, na katerega boš prejel/-a potrdilo o opravljenem kvizu. Prejmeš ga, če si pravilno odgovoril/-a na vsaj 5 vprašanj.

Ne potrebuješ potrdila?
Preskoči vnašanje podatkov in klikni na Poglej rezultat!

Naročam se na e-novice portala razgledan.si.Bodi na tekočem, ko izide nov kviz, lekcija ali video. Z novic se je mogoče kadar koli odjaviti.

Na lekcijo

Kako se Gašper, Miha in Janez dogovorijo, koliko bo kdo plačan, in koliko od tega dobi država?

Socialni dialog

Preveri svoje znanje

144

Preveri svoje znanje o socialnem dialogu!

Če pravilno odgovoriš na vsaj 5 od 8-ih vprašanj, na koncu lahko prejmeš potrdilo.

1 / 8

1. Socialni dialog poteka med:

Zaposlenimi na Centru za socialni delo.

Delojemalci, delodajalci in državo.

Socialnimi delavci in pomoči potrebnimi.

Državo in Evropsko unijo.

2 / 8

2. Socialni mir je stanje, ...

ko na svetu ni več vojn.

ki nastopi, ko država uspešno zatre proteste ljudstva.

ki je sprejemljivo za vse socialne partnerje.

ki nastopi, ko delodajalci uspejo utišati nezadovoljne delavce.

3 / 8

3. Kolektivna pogodba je:

pogodba, ki jo podpiše več ljudi hkrati.

pogodba, ki vsebuje določila o kolektivnem dopustu delavcev.

dokument, v katerem vodstvo podjetja na novo določi naloge posameznih oddelkov.

dogovor o minimalnih pogojih dela, ki velja za vse delavce v podjetju ali v panogi.

4 / 8

4. Na konkurenčnost delodajalcev vpliva predvsem:

Borzni indeks SNP500.

Delovanje Vlade.

Višina plač za delavce, usposobljenost zaposlenih, kakovost infrastrukture (cest) ter davki.

Inovativnost ostalih podjetij v panogi.

5 / 8

5. V interesu delojemalcev (zaposlenih) je tudi uspešnost podjetja, saj:

si bodo vodilni lahko izplačali višje plače in bodo zato bolj zadovoljni.

delo v uspešnem podjetju predstavlja perspektivo za stabilno delovno mesto tudi v prihodnosti.

bo podjetje lahko bolj podpiralo državni proračun z višjim vplačilom davkov.

se bo s tem dvignila cena njihovega dela.

6 / 8

6. Socialni dialog na ravni podjetja poteka med:

Kadrovsko in nabavno službo podjetja.

Zaposlenimi v razvoju in zaposlenimi v proizvodnji.

Vodstvom podjetja in predstavniki zaposlenih, lahko sindikatom.

Ministrstvom za gospodarstvo in vodstvom podjetja.

7 / 8

7. Socialni sporazum nastopi, ko:

Se Center za socialno delo uspe sporazumeti s socialnimi upravičenci o višini socialnih dodatkov.

Se država uspe sporazumeti z vodstvom Ekonomsko socialnega sveta (ESS).

Pride do dogovora med prejemniki socialne pomoči.

Pride do dogovora med reprezentativnimi organizacijami delodajalcev, delojemalcev in države.

8 / 8

8. Socialni dialog poskuša doseči ravnotežje med interesi:

Delavcev (višje plače, slabši pogoji za delo), podjetij (čim nižji stroški in več plačanih davkov) ter države (čim bolj zadovoljni državljani).

Delavcev (višje plače, več dopusta), podjetij (čim nižje plače in brez fleksibilnosti zaposlovanja) ter države (čim bolj socialna država).

Delavcev (višje plače, boljši pogoji za delo), podjetij (čim nižji stroški in fleksibilnost zaposlovanja) ter države (čim več pobranih davkov).

Delavcev (nižje plače, manj dopusta), podjetij (višje plače in nagrade delavcem) ter države (čim manj pobranih davkov).

Ti je šlo dobro?
Vpiši svoj e-naslov, na katerega boš prejel/-a potrdilo o opravljenem kvizu. Prejmeš ga, če si pravilno odgovoril/-a na vsaj 5 vprašanj.

Ne potrebuješ potrdila?
Preskoči vnašanje podatkov in klikni na Poglej rezultat!

Naročam se na e-novice portala razgledan.si.Bodi na tekočem, ko izide nov kviz, lekcija ali video. Z novic se je mogoče kadar koli odjaviti.

Na lekcijo

Združimo se in spremenimo svet na bolje!

Civilna družba

Preveri svoje znanje

144

Preveri svoje znanje o civilni družbi!

Če pravilno odgovoriš na vsaj 5 od 8-ih vprašanj, na koncu lahko prejmeš potrdilo.

1 / 8

1. Katere od naštetih pravnih oblik ne uvrščamo med tiste, pod katerimi deluje civilna družba?

Društva.

Zavodi.

Podjetja.

2 / 8

2. Za društva, zavode in fundacije uporabljamo tudi sledeče poimenovanje:

Prostovoljske organizacije.

Nevladne organizacije.

Profitne organizacije.

3 / 8

3. Med naštetimi organizacijami je le ena takšna, v katero se ni možno včlaniti in je ne upravljajo člani, ampak njeni ustanovitelji. Katera je to?

Zavod za mednarodno prostovoljno delo Voluntariat

Društvo za zaščito živali Maribor

Sindikat delavcev v zdravstveni negi

4 / 8

4. Za katerega od spodnjih primerov lahko rečemo, da organizacija nudi storitve svojim uporabnikom:

Lokalno društvo upokojencev izvede enodnevni izlet za svoje člane.

Okoljevarstvena organizacija pri poslancih zahteva zaostritev zakonodaje na področju varstva vodá.

Društvo za zaščito živali javno zagovarja stališča proti odstrelu medvedov.

5 / 8

5. Za civilnodružbeno organizacijo rečemo, da je formalizirana, ko:

od svojih članov ne zahteva plačila članarine.

ima jasno pravno obliko, izvoljene organe ter zapisana pravila delovanja.

se financira samo iz državnega proračuna.

6 / 8

6. Za civilnodružbeno organizacijo rečemo, da je neprofitna, ko ...

lahko ustvarja dobiček, a ga mora porabiti za dejavnost, za katero je bila ustanovljena.

njen dobiček ne presega 5 % njenih letnih prihodkov.

ne sme ustvarjati dobička.

7 / 8

7. Za civilnodružbeno organizacijo rečemo, da je zasebna, ko:

jo upravljajo državni organi, izvoljeni s strani državljanov.

deluje skrito oziroma tajno.

jo upravljajo zgolj njeni člani ali ustanovitelji, ne pa na primer država ali občina.

8 / 8

8. Civilna družba se lahko financira:

Z donacijami, članarinami in preko javnih razpisov

Samo s članarinami.

Samo preko javnih razpisov.

Ti je šlo dobro?
Vpiši svoj e-naslov, na katerega boš prejel/-a potrdilo o opravljenem kvizu. Prejmeš ga, če si pravilno odgovoril/-a na vsaj 5 vprašanj.

Ne potrebuješ potrdila?
Preskoči vnašanje podatkov in klikni na Poglej rezultat!

Naročam se na e-novice portala razgledan.si.Bodi na tekočem, ko izide nov kviz, lekcija ali video. Z novic se je mogoče kadar koli odjaviti.

Na lekcijo

Nevarnost za demokracijo in hkrati njen neizbežni del?

Populizem

Preveri svoje znanje

422

Preveri svoje znanje o populizmu!

Če pravilno odgovoriš na vsaj 5 vprašanj, lahko ob zaključku lahko prejmeš potrdilo.

1 / 7

1. Kaj pomeni populizem in koga označujemo za populista?

Politika, ki se prizadeva za največjo srečo največjega števila ljudi, četudi manjšina zato trpi.

Politika, ki skuša ugajati čim širšim družbenim slojem, navadno z dajanjem všečnih obljub in trditev.

Politika, ki skuša ugajati le sebi in svojim najbližjim. Za ostale mu ni mar.

Politika, ki se prizadeva za govorjenje resnice, četudi lahko resnica tudi boli.

2 / 7

2. Zakaj je demokracija posebej podvržena nevarnosti populizma?

Da bi v demokraciji politik prišel na oblast, mora ljudi prepričati, pogosto s poenostavljenimi in všečnimi razlagami dogajanja v družbi.

V demokraciji vlada ljudstvo, kar pomeni, da si ljudje želijo vladanja ljudstva. Zato je jasno, da je populizem nevaren.

Nevarnost je, da bi sofisti iz parlamenta izrinili demagoge.

Ker poslanci v parlamentu poskušajo delovati v korist večine. To pa je že populizem.

3 / 7

3. V kakšnem odnosu sta populizem in elite?

Kot že ime pove, elite predstavljajo najboljše. Ljudstvo (lat. »populus«) si želi, da bi mu vladali najboljši.

Populizem predstavlja ljudstvo kot »dobro«, medtem ko so elite označene kot pokvarjene in »slabe«.

Elite imajo denar, zato populizem uporabljajo za svojo promocijo.

Populisti in elite odlično sodelujejo, saj si eni in drugi prizadevajo za korist ljudstva.

4 / 7

4. Za kaj si prizadeva »desni« populizem?

Za gospodarski in ekonomski razvoj, predvsem tistih, ki več delajo.

Za ohranjanje tradicionalnih pogledov na nacionalno državo in družbo.

Za povečanje števila migrantov in tujih delavcev v Sloveniji.

Za pravice marginaliziranih skupin, kot je na primer skupnost LGBT+.

5 / 7

5. Za kaj si prizadeva »levi« populizem?

Za razvoj prostega trga, tako na ekonomskem kot tudi na izobraževalnem področju.

Za ohranjanje tradicionalnih pogledov na nacionalno državo in družbo.

Za gospodarski in ekonomski razvoj predvsem tistih, ki več delajo.

Za večjo obdavčitev bogatejših in prerazdelitev bogastva med nižji sloj.

6 / 7

6. Skupna značilnost tako »levega« kot »desnega« populizma je:

Sklicevanje na »zdravo kmečko pamet«, »malega človeka« ter na preproste rešitve.

Prizadevanje za večje ekonomsko in kulturno povezovanje med evropskimi narodi.

Osredotočenost na interese domačih elit.

Odprtost do vplivov iz tujine.

7 / 7

7. Odnos med populizmom in demokracijo bi lahko opisali kot:

Kompleksen, saj po eni strani populizem uveljavlja interese ljudstva, a po drugi strani lahko razpihuje in potencira določene strahove.

Obojestransko vključujoč, saj gre pravzaprav za eno in isto zadevo.

Kompleksen, saj po eni strani populizem uveljavlja interese elit, po drugi pa blaži in odpravlja neupravičene strahove ljudstva.

Populizem in demokracija sta si diametralno nasprotna.

Ti je šlo dobro?

Vpiši svoj e-naslov, na katerega boš prejel/-a potrdilo o opravljenem kvizu. Prejmeš ga, če si pravilno odgovoril/-a na vsaj 5 vprašanj.

Ne potrebuješ potrdila?

Preskoči vnašanje podatkov in klikni na Poglej rezultat!

Naročam se na e-novice portala razgledan.si.Bodi na tekočem, ko izide nov kviz, lekcija ali video. Z novic se je mogoče kadar koli odjaviti.

Na lekcijo

Kako deluje spodnji dom slovenskega parlamenta?

Državni zbor

Preveri svoje znanje

203

Preveri svoje znanje o državnem zboru!

Če pravilno odgovoriš na vsaj 8 od 13-ih vprašanj, na koncu lahko prejmeš potrdilo.

1 / 13

1. Kaj sestavlja slovenski parlament?

Predsedniki ali predsednice državnega zbora, državnega sveta, vlade in države

Državni zbor in državni svet.

Vsi izvoljeni poslanci.

Predsednik ali predsednica parlamenta skupaj z vladajočimi poslanci.

2 / 13

2. Katere so tri glavne naloge Državnega zbora?

Izvrševanje zakonov, nadzorovanje njihovega izvajanja ter kaznovanje v primeru kršitev.

Sprejemanje zakonov, volitev poslancev in nadzor na porabo javnih financ.

Sprejemanje zakonov, sprejemanje predstavnikov drugih držav in vključevanje v mednarodne povezave.

Zakonodajna, volilna in nadzorna.

3 / 13

3. Kateri dve glavni skupini se izoblikujeta v Državnem zboru?

Akcija in reakcija.

Koalicija in opozicija.

Levica in desnica.

Zmagovalci in poraženci.

4 / 13

4. Katere pomembne državne funkcije volijo poslanci v državnem zboru?

Predsednika vlade, ministre, sodnike ustavnega sodišča, varuha človekovih pravic, guvernerja Banke Slovenije, člane računskega sodišča in pet članov Sodnega sveta.

Predsednika in nadzornike uprav vseh državnih podjetij.

Vse ministre in državne sekretarje na ministrstvih.

Predsednika države, sodnike ustavnega sodišča, guvernerja Banke Slovenije, člane računskega sodišča in pet članov Sodnega sveta.

5 / 13

5. Koliko poslancev izvolijo državljani na državnozborskih volitvah?

120 poslancev.

90 poslancev.

88 poslancev.

45 poslancev.

6 / 13

6. Koliko časa normalno traja mandat poslancev v Državnem zboru?

4 leta.

2,5 leta.

8 let ali več.

5 let.

7 / 13

7. Kakšna je vloga poslancev v Državnem zboru; čigave interese uresničujejo?

Poslanci so predstavniki ljudstva, zato skrbijo predvsem za uresničevanje interesa volivcev, ki so jih izvolili.

Vsak poslanec ima bližnje in daljne sorodnike ter prijatelje, zato se njihovim interesom še posebej posveti.

Vsak poslanec se sklicuje na lastno vest, zato mora predvsem skrbeti za zastopanje svoje vesti.

Poslanci so predstavniki določene politične stranke, zato morajo vedno uresničevati interese vodstvenih organov teh strank.

8 / 13

8. Kaj pomeni, da imajo poslanci imuniteto?

Vsi poslanci prejmejo neodvisnost od represivnih organov oblasti

Imuniteta poslancem zagotavlja avtoriteto nad ljudstvom, zato se morajo volivci strinjati z mnenji in predlogi poslancev.

Posamezen poslanec ni kazensko odgovoren za mnenje ali glas, ki ga je izrekel na sejah državnega zbora. Prav tako brez dovoljenja državnega zbora ne sme biti priprt oziroma se ne sme zoper njega začeti kazenski postopek.

Posamezen poslanec ni kazensko odgovoren za svoja dejanja, zato lahko deluje tudi nezakonito, če je to v korist državi.

9 / 13

9. Ali so v parlamentu zastopani samo predstavniki slovenskega naroda?

Ne, v parlamentu sta tudi po en predstavnik italijanske in madžarske narodne skupnosti v Sloveniji.

Ne, v parlamentu so tudi predstavniki hrvaške, madžarske, avstrijske in italijanske narodne skupnosti.

Da, saj je to slovenski parlament.

Da, saj narodne manjšine ščitijo drugi posebni zakoni.

10 / 13

10. Kaj pomeni »volilni prag«?

Volilni prag predstavlja mejo v številu prejetih glasov, ki jo mora doseči posamezna politična stranka, da lahko kandidira na volitvah.

Uradni vhod, skozi katera volivci vstopajo na volišče.

To je minimalno število prejetih glasov za vstop posamezne liste v državni zbor. V slovenskem Državnem zboru to predstavlja 4 % vseh oddanih glasov.

To je minimalno število prejetih glasov za posamezne vstop liste v državni zbor, kar predstavlja 2 % vseh oddanih glasov.

11 / 13

11. Kako Državni zbor običajno sprejema odločitve?

S tajnim glasovanjem in absolutno kvalificirano večino.

Z javnim glasovanjem in relativno kvalificirano večino.

Z javnim glasovanjem in relativno navadno večino.

S tajnim glasovanjem in absolutno navadno večino.

12 / 13

12. Kdo vse lahko predlaga nove zakone, ki jih nato lahko obravnava in potrdi Državni zbor?

Državljani s predloženimi najmanj 30.000 podpisi.

Vlada, Državni svet, vsak poslanec ali pa volivci (z najmanj 5.000 podpisi).

Predsednik države, predsednik vlade, predsednik državnega zbora in predsednik državnega sveta.

Predstavniki nevladnih organizacij, posebej tistih, ki so idejno blizu vladajoči koaliciji.

13 / 13

13. Kaj je »interpelacija« vlade ali posameznih ministrov?

To je posebna seja v Državnem zboru, na kateri poslanci interpretirajo delovanje vlade: koalicijski poslanci vladi v prid, opozicijski poslanci pa vladi v škodo.

To je posebna seja v Državnem zboru, na kateri poslanci prek pogovora z ministri ugotavljajo odgovornost predsednika vlade za nastale krizne razmere.

To je poskus poslancev vladne koalicije, da utrdijo podporo in zaupanje v vlado med volivci.

To je posebna seja v Državnem zboru, na kateri poslanci z zastavljanjem vprašanj preverijo in nadzirajo delovanje Vlade in/ali posameznih ministrov.

Ti je šlo dobro?
Vpiši svoj e-naslov, na katerega boš prejel/-a potrdilo o opravljenem kvizu. Prejmeš ga, če si pravilno odgovoril/-a na vsaj 5 vprašanj.

Ne potrebuješ potrdila?
Preskoči vnašanje podatkov in klikni na Poglej rezultat!

Naročam se na e-novice portala razgledan.si.Bodi na tekočem, ko izide nov kviz, lekcija ali video. Z novic se je mogoče kadar koli odjaviti.

Na lekcijo

Zadnje lekcije

Izberi področje

Priporočamo

Tri veje oblasti

Želim prejemati informacije o portalu razgledan.si

Kvizi

Odgovornost

Družbena participacija

Država

Platonova Država

Neposredna in predstavniška demokracija

Volilni sistemi

Tri veje oblasti

Socialni dialog

Civilna družba

Populizem

Ti je šlo dobro?

Ne potrebuješ potrdila?

Državni zbor

O portalu razgledan.si

Vizija

Ekipa