Kvizi

Preizkusi svoje znanje! Nekatere lekcije so opremljene s kvizi. Reši jih in po e-pošti prejmi potrdilo o kakovosti svojega znanja!

Razvrsti kvize:

Pet korakov do boljšega sveta

Sprememba se lahko začne pri meni

Preveri svoje znanje

546

Preveri svoje znanje o tem, kako postati del družbene spremembe!

Če pravilno odgovoriš na vsaj 5 od 8-ih vprašanj, na koncu lahko prejmeš potrdilo.

1 / 8

1. Koga lahko imenujemo »ustvarjalec sprememb«?

A. Osebe, ki spreminja svet, ne glede na posledice.

B. Tistega, ki si prizadeva spreminjati svet na bolje.

C. Tiste, ki veliko razpravljajo o zahtevnih vprašanjih.

D. Tistega, ki ve, da lahko spremeniš le sebe.

2 / 8

2. Na kaj nas opominja misel Edmunda Burka »Vse, kar je potrebno za zmago zla, je, da dobri ljudje ne storijo ničesar«?

A. Dobri ljudje povzročajo tudi zlo.

B. Dobri ljudje naj raje ne storijo ničesar.

C. Zlo vedno zmaga.

D. Vsakdo je odgovoren za prevlado dobrega v svetu.

3 / 8

3. Kaj je pet korakov do ustvarjalca/ustvarjalke sprememb?

A. Odkrij svoje talente. Pomnoži svoje talente. Prodaj svoje talente. Živi od obresti in uživaj svoje življenje.

B. Ustvari idejo. Povabi prijatelje. Skupaj dopolnite in popravite načrt. Implementirajte in aplicirajte svoja spoznanja v svet. Temeljito reflektirajte, kaj bi bilo mogoče izboljšati.

C. Odkrij svojo poklicanost. Dobro se pouči o problemu, ki ga rešuješ. Načrtno si prizadevaj za svojo rast. Pridobi sodelavce. Poskrbi za trajnost spremembe.

D. Preuči ekološke probleme. Ločuj odpadke. Varčuj z vodo. Pojdi v službo/šolo s kolesom. Znižaj svoj CO2 odtis.

4 / 8

4. Odkrivanje svoje poklicanosti je pomembno zato, da ...

A. lahko bolj jasno vidim svoje omejitve.

B. prepoznam, v čem so drugi boljši od mene.

C. izvem, v katerem podjetju naj se zaposlim.

D. si znam postaviti svoje prioritete in jim slediti.

5 / 8

5. Ali se je potrebno poučiti o problemu, ki ga rešujemo? Zakaj da/ne?

A. Ne, ker je to čista izguba časa.

B. Da, zato da ne bi izpadel/-a bedak/-inja pred tistimi, ki se s tem že dalj časa ukvarjajo.

C. Ne, saj že vnaprej vem, kaj je potrebno storiti. Pomembna je akcija!

D. Da, zato da ustrezno uskladimo akcijo z razmišljanjem o problemu.

6 / 8

6. Kako bi lahko opredelili pojem "osebna rast"?

A. Napredovanje po družbeni lestvici.

B. Pridobivanje telesne višine na centimetrski merilni skali.

C. Rast osebnosti.

D. Skrb za telesni, umski, duševni in duhovni razvoj posameznika.

7 / 8

7. Ali je sodelovanje z drugimi pomembno?

A. Da, saj s tem povečamo produktivnost pri svojem delu.

B. Ne, saj mora vsak poskrbeti zase.

C. Da, saj komplementarna sodelavca bolj učinkovito tekmujeta drug proti drugemu.

D. Da, saj nam tako ni dolgčas.

8 / 8

8. Da bodo naša prizadevanja trajna in obrodila sadove je potrebno:

A. Skrbeti za trajnost sprememb s postavitvijo sistemov in struktur, ki bodo to trajnost omogočale.

B. Imeti močno finančno zaledje, ki nas bo pripravljeno financirati na dolgi rok.

C. Potrpežljivo čakati, da bodo ljudje spoznali, da so bila naša prizadevanja pravilna.

D. Postaviti dobro spletno stran ter svoje ideje redno objavljati na družbenih omrežjih.

Ti je šlo dobro?
Vpiši svoj e-naslov, na katerega boš prejel/-a potrdilo o opravljenem kvizu. Prejmeš ga, če si pravilno odgovoril/-a na vsaj 5 vprašanj.

Ne potrebuješ potrdila?
Preskoči vnašanje podatkov in klikni na Poglej rezultat!

Naročam se na e-novice portala razgledan.si.Bodi na tekočem, ko izide nov kviz, lekcija ali video. Z novic se je mogoče kadar koli odjaviti.

Ko nekaj ni narejeno, pa bi moralo biti ...

Odgovornost

Preveri svoje znanje

847

Preveri svoje znanje o odgovornosti!

Če pravilno odgovoriš na vsaj 6 od 9-ih vprašanj, na koncu lahko prejmeš potrdilo.

1 / 9

1. Katere so tri ravni odgovornosti?

A. Odgovornost do telesa, duše in duha.

B. Državna, ideološka in praktična.

C. Rastlinska, živalska in človeška.

D. Osebna, skupnostna in pravna.

2 / 9

2. Kako razumeti odgovornost na osebni ravni?

A. Kot nekakšen čevelj, ki nas žuli, zaradi česar moramo nekaj spremeniti.

B. Kot skupek najpomembnejših osebnih prioritet.

C. Kot veselje do dela: bolj ko me nekaj veseli, bolj sem odgovoren do tega.

D. Kot klic ali življenjsko poslanstvo, ki ga odkrivamo in nanj odgovarjamo.

3 / 9

3. V čem se razlikuje odgovornost otrok in odraslih?

A. Odgovornost raste z osebo, zato so odrasli bolj odgovorni kot otroci.

B. Odgovornost je obratno sorazmerna s starostjo.

C. Otroci so bolj odgovorni kot starši, saj imajo precej več prostega časa in svobode.

D. Otroci in odrasli so enako odgovorni, saj smo vsi ljudje.

4 / 9

4. Kako na posameznikovo odgovornost vplivajo njegovi talenti, pridobljeno znanje in veščine?

A. Dobro je, da imamo več talentov, saj s tem lahko dosežemo višjo izobrazbo.

B. Več ko imam talentov, znanja in veščin, večjo odgovornost imam na teh področjih.

C. Talenti znanja in veščine nimajo bistvenega vpliva na obseg naše odgovornosti.

D. Talenti niso pomembni za odgovornost, saj so prirojeni. Medtem si s pridobljenim znanjem in veščinami svojo odgovornost lahko zmanjšamo.

5 / 9

5. Kakšen je odnos med odgovornostjo in svobodo?

A. Večja kot je odgovornost, več imamo svobode.

B. Ni bistvene povezave med odgovornostjo in svobodo.

C. Manjša ko je svoboda, bolj smo odgovorni.

D. Večja kot je svoboda, večja je tudi odgovornost.

6 / 9

6. Za kakšnega človeka rečemo, da je neodgovoren?

A. Za človeka, ki je prepričan, da je za njegove probleme kriva okolica.

B. Za človeka, ki ne naredi niti tega, kar je bilo jasno dogovorjeno.

C. Za človeka, ki ne naredi tega, kar bi moral.

D. Pravilni so vsi trije ostali odgovori.

7 / 9

7. Kakšen je najboljši način za razvijanje odgovornosti?

A. Razmišljanje in meditacija o odgovornosti je najboljši način za razvijanje in rast v svoji odgovornosti.

B. Ker so starši odgovorni za vzgojo svojih otrok, je najbolje od staršev zahtevati, da so za otroke odgovorni do njihove odselitve od doma.

C. Priporočljivo je, da se posameznik udeleži tridnevnega filozofskega seminarja na temo odgovornosti.

D. Posameznik se lahko odgovornosti najlaže nauči tako, da mu je ta dodeljena.

8 / 9

8. V čem se družbena odgovornost podjetja razlikuje od osebne odgovornosti?

A. Podjetje nima kazenske odgovornosti, medtem ko jo posameznik ima.

B. Odgovornost podjetja je manjša kot vsota odgovornosti oseb, ki v njem delajo.

C. Pri družbeni odgovornosti podjetja govorimo o tem, kako ravna podjetje kot celota, pri osebni odgovornosti pa le o posameznem človeku.

D. V tem, da podjetje plača več davkov državi, kot pa posameznik.

9 / 9

9. To, da smo lahko za nekaj kazensko odgovorni, pomeni, da …

A. obstajajo pravni predpisi (zakoni, pravilniki, …), ki določajo, da bomo kaznovani, v kolikor bomo ravnali bolj odgovorno, kot je predpisano.

B. se bo, v kolikor ne bomo izpolnili zahtev osebne odgovornosti, oglasila naša vest in nas kaznovala.

C. obstajajo pravni predpisi (zakoni, pravilniki, …), ki določajo, da neko naše možno dejanje spada v sklop kaznivih dejanj.

D. v Ustavi Republike Slovenije piše, da za državljane obstaja kazenska odgovornost.

Ti je šlo dobro?
Vpiši svoj e-naslov, na katerega boš prejel/-a potrdilo o opravljenem kvizu. Prejmeš ga, če si pravilno odgovoril/-a na vsaj 6 vprašanj.

Ne potrebuješ potrdila?
Preskoči vnašanje podatkov in klikni na Poglej rezultat!

Naročam se na e-novice portala razgledan.si.Bodi na tekočem, ko izide nov kviz, lekcija ali video. Z novic se je mogoče kadar koli odjaviti.

Ko ni več apatije

Družbena participacija

Preveri svoje znanje

701

Preveri svoje znanje o družbeni participaciji!

Če pravilno odgovoriš na vsaj 5 od 8-ih vprašanj, na koncu lahko prejmeš potrdilo.

1 / 8

1. Družbeno participacijo bi lahko opredelili kot:

A. Aktivno vključevanje in udeležbo v družbi.

B. Aktivno vplivanje družbe na mišljenje posameznika.

C. Poseganje družbe v življenje posameznika.

D. Aktivno protestiranje proti družbi.

2 / 8

2. Pasivno participiramo takrat, ko na nekem dogodku:

A. Pozorno spremljamo dogajanje in se vključujemo v razpravo.

B. Prisostvujemo kot udeleženci, brez aktivnega vključevanja v dogajanje.

C. Aktivno postavljamo vprašanja in razpravljamo z ostalimi udeleženci.

D. Govorimo, ne da bi pri tem poslušali mnenja drugih.

3 / 8

3. Družbena participacija od nas zahteva prizadevanje za:

A. Uresničevanje predvsem lastnih zamisli.

B. Osebno dobro.

C. Skupno dobro.

D. Korist sorodnikov in prijateljev.

4 / 8

4. Udeležba na protestih, bojkot in pisanje grafitov lahko uvrstimo med:

A. Profesionalne oblike družbene participacije.

B. Optimalne oblike družbene participacije.

C. Nekonvencionalne oblike družbene participacije

D. Konvencionalne oblike družbene participacije

5 / 8

5. Primer spodbujanja družbene participacije je participativni proračun v določeni občini. Pri tem gre za to, da:

A. Občani podprejo župana pri njegovih idejah za napredek občine.

B. Se občani dobro seznanijo z nameravanimi spremembami, ki si jih je zamislila občinska uprava.

C. Občani na enostaven način predlagajo in izglasujejo male spremembe, ki naj jih izvedejo za to odgovorni v občini.

D. Občani del svojih osebnih prihrankov prenesejo v občinski proračun.

6 / 8

6. Družbena participacija se včasih zdi nemogoča, saj gre za boj malih (posamezniki) z velikimi (institucije). Kljub temu lahko participacijo izboljšamo s tem, da prepoznamo trenutno stanje ter se poskušamo premakniti v smeri:

A. Od delegirane moči k izbrancem.

B. Od posvetovanja k informiranju.

C. Od manipulacije proti državljanskemu nadzoru.

D. Od partnerstva k terapiji.

7 / 8

7. Glede na stopnje participacije, kot jih je opredelila Sherry Arnstein, lahko o pravi participaciji govorimo na sledečih treh stopnjah:

A. Informiranje, posvetovanje in partnerstvo.

B. Državljanski nadzor, posvetovanje in manipulacija.

C. Manipulacija, terapija in informiranje.

D. Partnerstvo, delegirana moč in državljanski nadzor.

8 / 8

8. Katerega izmed spodnjih nasvetov velja upoštevati, ko se trudimo za aktivno družbeno participacijo?

A. Na začetku odprite čim več front, da boste na koncu zmagali vsaj nekaj bitk.

B. Ko se bodo vaši skupini želeli pridružiti novi člani, raje zaprite vrata in bodite previdni.

C. Ne povezujte se preveč z drugimi. V povezovanju z drugimi namreč vaša identiteta zbledi.

D. Dobro je treba opredeliti, kaj je zares problem, ki ga nato poskusite čimbolj razumeti.

Ti je šlo dobro?
Vpiši svoj e-naslov, na katerega boš prejel/-a potrdilo o opravljenem kvizu. Prejmeš ga, če si pravilno odgovoril/-a na vsaj 5 vprašanj.

Ne potrebuješ potrdila?
Preskoči vnašanje podatkov in klikni na Poglej rezultat!

Naročam se na e-novice portala razgledan.si.Bodi na tekočem, ko izide nov kviz, lekcija ali video. Z novic se je mogoče kadar koli odjaviti.

Gens una sumus - smo res en rod?

Skupnost

Preveri svoje znanje

Preveri svoje znanje o tem, kaj je skupnost!

Če pravilno odgovoriš na vsaj 6 od 9-ih vprašanj, na koncu lahko prejmeš potrdilo.

1 / 9

1. Katera trditev glede na definicijo Slovarja slovenskega knjižnega jezika (SSKJ) najbolje opiše "skupnost"?

A. Majhna ali večja skupina ljudi, ki se občasno srečuje na kavi.

B. Skupina ljudi, ki jih povezujejo skupne lastnosti, potrebe ali cilji, in tvorijo celoto.

C. Skupina ljudi, ki jih druži skupni cilj, kot je na primer iskanje izgubljene nogavice

D. Anonimno prebivalstvo velikega mesta.

2 / 9

2. Kateri izmed naštetih pojmov NI značilnost ali vezno tkivo skupnosti?

A. Pripadnost istemu voditelju.

B. Skupna identiteta.

C. Medsebojna povezanost in občutek pripadnosti.

D. Skupno dobro in skupni interesi.

3 / 9

3. Zakaj ljudje potrebujemo skupnost?

A. Ker je to trend in vsi to počnejo.

B. Ker se nam zdi, da je vse skupaj en sam dolgčas, pa se rabimo s kom pogovarjati.

C. Da se izognemo odgovornostim, ker jih prevzame skupnost.

D. Ker smo družbena bitja, ki se v odnosih z drugimi lažje učimo in delujemo (kot tim, ki je močnejši od posameznika).

4 / 9

4. Kateri element skupnosti se nanaša na vzpostavljanje občutka "mi", skupne kulture in običajev, ki se pogosto razvijejo "pod gladino"?

A. Viri, ki jih ima skupnost na voljo.

B. Skupna identiteta, ki skupnost povezuje in ji daje značaj.

C. Vključevanje različnosti, da je vedno zabavno.

D. Varnost in zaupanje, kjer si lahko brez strahu posojamo denar.

5 / 9

5. Kaj je ključnega pomena za varnost in zaupanje v skupnosti?

A. Da člani opuščajo strahove, predsodke in vse, kar jih ločuje.

B. Da so vsi člani oboroženi z močnimi argumenti.

C. Da se v skupnosti izvaja reden nadzor.

D. Da ima vsakdo svoj zasebni prostor in se nikomur ne rabi izpovedovati.

6 / 9

6. Kaj je ključnega pomena za učinkovito komuniciranje v skupnosti?

A. Da je komunikacija vedno enosmerna in realistična.

B. Da se člani poleg v živo intenzivno pogovarjajo tudi preko družbenih omrežij.

C. Stalna, večsmerna in realistična komunikacija, ki vključuje poslušanje in jasna pravila za dialog.

D. Da se člani pogovarjajo samo o resnih temah in se nikoli ne šalijo.

7 / 9

7. Kaj je glavna vloga služečega vodje v skupnosti?

A. Zna s svojim delom ali iznajdljivostjo dobro zaslužiti, zato je s svojim služenjem zgled drugim.

B. Daje ukaze, da se stvari hitro uredijo, ne glede na mnenje drugih.

C. Je tisti, ki prinese najboljše prigrizke na sestanke.

D. Pomaga članom, da razvijejo svoje potenciale in jih spodbuja k skupnemu iskanju poti.

8 / 9

8. Nobelova nagrajenka, Elnior Ostrom, je prepoznala 8 pravil za uspešno upravljanje s skupnimi viri. Katero izmed navedenih pravil je ključno za to, da bodo ljudje pravila bolj spoštovali?

A. Jasno določene meje, da se ve, do kam se lahko gre z ravnanji, besedami in idejami.

B. Reden, učinkovit in brezkompromisen nadzor nad spoštovanjem pravil.

C. Participativno odločanje o pravilih – torej, da ljudje sodelujejo pri njihovi vzpostavitvi.

D. Sankcije za tiste, ki se pravil ne držijo, saj si vsak prekršek zasluži kazen (ali pa vsaj prepoved uporabe skupnostnega kavomata).

9 / 9

9. Kdo so skupnostni delavci?

A. Posamezniki, ki načrtno skrbijo za celosten razvoj skupnosti, pogosto z mislijo na prihodnost.

B. Tisti, ki delajo takrat, ko je treba v skupnosti nekaj fizično prestaviti.

C. Tisti, ki dela skupnosti objavljajo na družbenih omrežjih.

D. Vodje skupnosti, ki imajo v skupnostih moč.

Ti je šlo dobro?
Vpiši svoj e-naslov, na katerega boš prejel/-a potrdilo o opravljenem kvizu. Prejmeš ga, če si pravilno odgovoril/-a na vsaj 6 vprašanj.

Ne potrebuješ potrdila?
Preskoči vnašanje podatkov in klikni na Poglej rezultat!

Naročam se na e-novice portala razgledan.si.Bodi na tekočem, ko izide nov kviz, lekcija ali video. Z novic se je mogoče kadar koli odjaviti.

Kaj je in zakaj jo imamo?

Država

Preveri svoje znanje

793

Preveri svoje znanje o državi!

Če pravilno odgovoriš na vsaj 5 od 8-ih vprašanj, na koncu lahko prejmeš potrdilo.

1 / 8

1. Moderna država je:

A. Ozemlje, na katerem prebivajo ljudje iste narodnosti.

B. Politična skupnost na določenem ozemlju bivajočega prebivalstva, ki ima namen doseči skupno blaginjo.

C. Skupnost pokrajin, ki so se dogovorile za povezovanje na podlagi skupnih interesov.

2 / 8

2. Trije osnovni pogoji za obstoj moderne države so:

A. Prebivalstvo, ozemlje in oblast.

B. Prebivalstvo, ozemlje in lastna vojska.

C. Oblast, ozemlje in lastna denarna valuta.

3 / 8

3. Najpomembnejši razlogi za povezovanje prebivalstva v državne skupnosti so:

A. Možnosti sodelovanja v mednarodnih inštitucijah in na mednarodnih športnih tekmovanjih.

B. Potrebe po boljši organizaciji zdravstva, izobraževanja, prometnih povezav in podobnega.

C. Dokazovanje svoje moči in identitete.

4 / 8

4. Moderna država ima svojo avtoriteto in oblast nad tistim ozemljem, kjer jo izvaja...

A. ...v okviru določenega pravnega reda.

B. ...na podlagi svoje dejanske prisotnosti in vojaške moči.

C. ...v okviru pooblastil, danih s strani drugih držav.

5 / 8

5. Za državno oblast v moderni državi velja, da je ta:

A. Skupnost vladajočih, ki zaradi svoje moči obvladuje vsa področja življenja prebivalstva.

B. Skupina ljudi iz določene stranke, ki je zmagala na demokratično izpeljanih volitvah.

C. Moralna in fizična sila, ki se ji prebivalci podrejajo po lastni volji z namenom doseganja skupne blaginje.

6 / 8

6. Za pravno državo velja, da temelji na načelu...

A. ...volje večine nad voljo manjšine.

B. ...solidarnosti in socialne pomoči tistim, ki to potrebujejo.

C. ...pravičnosti, saj tako v njej velja načelo vladavine prava.

7 / 8

7. Lastnost moderne države kot politične skupnosti je tudi njena suverenost. To pomeni, da je država neodvisna od:

A. Katerekoli druge oblasti.

B. Demokratične volje svojih državljanov.

C. Ekonomske situacije v svetu.

8 / 8

8. Za Republiko Slovenijo lahko rečemo, da je postala moderna država v pravem pomenu besede leta:

A. 2004, ko je vstopila v Evropsko unijo in NATO.

B. 1991, ko je razglasila neodvisnosti in se odcepila od Jugoslavije.

C. A) 1998, ko je prvič postala članica v varnostnem svetu Organizacije združenih narodov.

Ti je šlo dobro?
Vpiši svoj e-naslov, na katerega boš prejel/-a potrdilo o opravljenem kvizu. Prejmeš ga, če si pravilno odgovoril/-a na vsaj 5 vprašanj.

Ne potrebuješ potrdila?
Preskoči vnašanje podatkov in klikni na Poglej rezultat!

Naročam se na e-novice portala razgledan.si.Bodi na tekočem, ko izide nov kviz, lekcija ali video. Z novic se je mogoče kadar koli odjaviti.

Prvi miselnih poskus oblikovanja idealne države

Platonova Država

Preveri svoje znanje

Preveri svoje znanje o Platonovi Državi!

Če pravilno odgovoriš na vsaj 6 od 10-ih vprašanj, na koncu lahko prejmeš potrdilo.

1 / 10

1. Zakaj Platon nasprotuje zasebni lastnini vladarjev?

A. Ker se na ta način prepreči egoistično ukvarjanje s parcialnimi zasebnimi interesi vladarjev.

B. Ker na ta način država privarčuje pomemben del stroškov za vodenje države.

C. Ker se s tem doseže večja pokorščina in prepreči morebiten upor.

D. Ker imajo vladarji veliko moč, bi z zasebno lastnino lahko podkupili ostale prebivalce države.

2 / 10

2. Kakšen pomen Platon pripisuje vzgoji državljanov?

A. Vzgoja je pomembna, saj je razvajenost rak sodobne družbe.

B. Vzgoja je pomembna, saj bodo le krepostni državljani spoštovali zakone.

C. Vzgoja ni pomembna, saj vsak sam ve, kaj je v resnici dobro.

D. Vzgojo sestavljata muzična umetnost in telovadba.

3 / 10

3. Glavna vrednota idealne države je:

A. Pravičnost.

B. Svoboda.

C. Enakost.

D. Bogastvo.

4 / 10

4. Po Platonovem prepričanju je najboljša oblika oblasti:

A. Demokracija.

B. Tiranija.

C. Aristokracija.

D. Oligarhija.

5 / 10

5. Zakaj naj bi po Platonovem prepričanju idealni državi vladali filozofi?

A. Najboljša država mora imeti najboljše voditelje, takšni pa so le ustrezno izobraženi in preskušeni filozofi.

B. Zato, ker filozofi v družbi uživajo posebno čast in spoštovanje.

C. Filozofi ljubijo modrost, modrost pa pomeni praktično znanje. Zato so le filozofi sposobno praktične dejavnosti.

D. Država je tako zapletena tvorba, da so ji kos lahko le izredno poglobljeni filozofi.

6 / 10

6. Zakaj po Platonovem prepričanju nastane država?

A. Ker nihče ni samozadosten, pač pa potrebuje mnogo različnih stvari.

B. V naravnem stanju je življenje osamljeno, revno, odurno, surovo in kratko, zato se dogovorimo in sprejmemo družbeno pogodbo.

C. Ker sicer država ne bi mogla pobirati davkov.

D. Država nastane kot posledica dejstva, da vsak poskuša poskrbeti zase.

7 / 10

7. Kateri so trije stanovi, ki sestavljajo državo?

A. Delavci, vojščaki in vladarji.

B. Vladarji, uradniki in vzgojitelji.

C. Vlada, državni zbor in državni svet.

D. Predsedniki, ministri in poslanci.

8 / 10

8. Po Platonovem prepričanju so glavni problemi demokracije:

A. Dajanje lažnih obljub, nestrokovnost in manipulacija.

B. Demokracija, mediji, populizem in oligarhija.

C. Demagogija, enakost neenakih, povprečnost povprečnih in tekmovanje v priljubljenosti.

D. Vladavina ljudstva, neenakost enakih, nadpovprečnost izbrancev in izbira najboljših.

9 / 10

9. Zakaj je pravičnost boljša kot krivičnost?

A. Ker je pravičnost boljša, saj je jasno, da je pravična.

B. Ker če pravičnost primerjamo s krivičnostjo, vidimo, da je pravičnost boljša.

C. Ker pravičnost koristi močnejšemu.

D. Ker samo pravična država (skupnost) in pravična duša (posameznik) vodita do sreče.

10 / 10

10. Na kakšen način je mogoče uresničiti idealno državo?

A. Realno ni mogoče, a je vsakdo poklican, da postane politik v svoji lastni duši, vladar samemu sebi.

B. Z dobro medijsko propagando in bogatimi strici iz ozadja.

C. Težko, a z dobro muzično vzgojo in telovadno je tudi to mogoče.

D. Težko, a s pomočjo vojske in odstranitvijo vseh nasprotnikov idealne države, se to lahko zgodi.

Ti je šlo dobro?
Vpiši svoj e-naslov, na katerega boš prejel/-a potrdilo o opravljenem kvizu. Prejmeš ga, če si pravilno odgovoril/-a na vsaj 6 vprašanj.

Ne potrebuješ potrdila?
Preskoči vnašanje podatkov in klikni na Poglej rezultat!

Naročam se na e-novice portala razgledan.si.Bodi na tekočem, ko izide nov kviz, lekcija ali video. Z novic se je mogoče kadar koli odjaviti.

Ko naj bi imelo odločilno besedo ljudstvo ...

Demokracija

Preveri svoje znanje

525

Preveri svoje znanje o demokraciji!

Če pravilno odgovoriš na vsaj 6 od 10-ih vprašanj, na koncu lahko prejmeš potrdilo.

1 / 10

1. Kaj pomeni izraz "demokracija"?

A. Vladavina ljudstva.

B. Vladavina najboljših.

C. Vladavina vojske.

D. Vladavina enega posameznika.

2 / 10

2. Kdo je v svojem govoru opredelil demokracijo kot "vlado ljudstva po ljudstvu za ljudstvo"?

A. Franklin D. Roosevelt

B. George Washington

C. Thomas Jefferson

D. Abraham Lincoln

3 / 10

3. Kateri trije temeljni elementi so značilni za demokracijo?

A. Samovolja oblasti, izključevanje, represija.

B. Zaščita ljudi, možnost udeležbe, inkluzija.

C. Vladavina enega, izključevanje, represija.

D. Vladavina najboljših, možnost udeležbe, inkluzija.

4 / 10

4. Katera oblika demokracije je bila značilna za stare Atene?

A. Monarhija

B. Predstavniška demokracija

C. Neposredna demokracija

D. Aristokracija

5 / 10

5. Kdo je bil Klejsten?

A. Aristokrat, ki je uvedel demokratične reforme v Atenah.

B. Rimski diktator.

C. Grški filozof, ki je pisal o demokraciji.

D. Egipčanski faraon, ki se ni nikdar udeležil volitev.

6 / 10

6. Kateri od naslednjih pojmov NI protipomenka demokracije?

A. Republika

B. Monarhija

C. Aristokracija

D. Diktatura

7 / 10

7. Kaj pomeni starogrška beseda "krátto"?

A. Pravičnost

B. Vladam

C. Ljudstvo

D. Svoboda

8 / 10

8. Katera oblika demokracije je danes prevladujoča?

A. Neposredna demokracija

B. Aristokracija

C. Monarhija

D. Predstavniška demokracija

9 / 10

9. Kateri tip demokracije priznava, da si posamezniki prizadevajo predvsem za lastne koristi in ne za abstraktno skupno dobro?

A. Atenska demokracija

B. Deliberativna demokracija

C. Liberalna demokracija

D. Neposredna demokracija

10 / 10

10. Kateri tip demokracije zahteva soglasje vseh odločilnih deležnikov za sprejetje odločitve?

A. Večinska demokracija

B. Konsenzualna demokracija

C. Neposredna demokracija

D. Predstavniška demokracija

Ti je šlo dobro?
Vpiši svoj e-naslov, na katerega boš prejel/-a potrdilo o opravljenem kvizu. Prejmeš ga, če si pravilno odgovoril/-a na vsaj 6 vprašanj.

Ne potrebuješ potrdila?
Preskoči vnašanje podatkov in klikni na Poglej rezultat!

Naročam se na e-novice portala razgledan.si.Bodi na tekočem, ko izide nov kviz, lekcija ali video. Z novic se je mogoče kadar koli odjaviti.

Neposredna in predstavniška demokracija

Preveri svoje znanje

754

Preveri svoje znanje o različnih oblikah demokratičnega odločanja!

Če pravilno odgovoriš na vsaj 6 od 9-ih vprašanj, na koncu lahko prejmeš potrdilo.

1 / 9

1. Če ljudstvo samostojno, brez predstavnikov, sprejema vse temeljne odločitve, govorimo o:

A. predstavniški demokraciji.

B. neposredni demokraciji.

C. zreli demokraciji.

D. samostojni demokraciji.

2 / 9

2. Prevladujoč model demokracije danes je:

A. navidezna demokracija.

B. neposredna demokracija.

C. večinska demokracija.

D. predstavniška demokracija.

3 / 9

3. Ljudsko glasovanje oziroma referendum je primer:

A. ljudske demokracije.

B. samostojne demokracije.

C. posredne demokracije.

D. neposredne demokracije.

4 / 9

4. Zakaj se je skozi zgodovino bolj uveljavila predstavniška demokracija?

A. Zaradi zahtevnih pogojev za izvajanje in dobro delovanje neposredne demokracije.

B. Ker je predstavniška demokracija nadgradnja neposredne.

C. Ker so neposredno izvoljeni predstavniki ljudstva predstavljali zgolj svoje interese.

D. Ker ljudstvo ni dovolj pametno, da bi neposredno odločalo o obravnavanih vprašanjih.

5 / 9

5. Katera država je najbolj znana po neposredni demokraciji?

A. Vatikan.

B. Švica.

C. San Marino.

D. Katar.

6 / 9

6. Pomembnemu referendumu rečemo tudi plebiscit. V Sloveniji smo že imeli plebiscite o:

A. vstopu Slovenije v Evropsko unijo in zvezo Nato.

B. osamosvojitvi Slovenije.

C. vpisu pravice do čiste vode v Ustavo Republike Slovenije.

D. vsem, kar je našteto v drugih odgovorih.

7 / 9

7. Participativni proračun je primer:

A. večinske demokracije.

B. posredne demokracije.

C. občinske demokracije.

D. neposredne demokracije.

8 / 9

8. Za predstavniško demokracijo je značilno, da:

A. ljudstvo demokratično predstavi svoje želje.

B. ljudstvo izbere svoje predstavnike.

C. ljudstvo predstavlja demokratični način odločanja.

D. predstavniki ljudstva izvolijo voditelje.

9 / 9

9. Slovenski parlament je:

A. trodomni, sestavljen iz državnega zbora, vlade in ministrov.

B. dvodomni, sestavljen iz državnega zbora in državnega sveta.

C. enodomni, sestavljen iz različnih političnih strank.

D. dvodomni, sestavljen iz državnega zbora in senata.

Ti je šlo dobro?
Vpiši svoj e-naslov, na katerega boš prejel/-a potrdilo o opravljenem kvizu. Prejmeš ga, če si pravilno odgovoril/-a na vsaj 6 vprašanj.

Ne potrebuješ potrdila?
Preskoči vnašanje podatkov in klikni na Poglej rezultat!

Naročam se na e-novice portala razgledan.si.Bodi na tekočem, ko izide nov kviz, lekcija ali video. Z novic se je mogoče kadar koli odjaviti.

Kako določiti, kdo bo sedel v državnem zboru?

Volilni sistemi

Preveri svoje znanje

572

Preveri svoje znanje o volilnih sistemih!

Če pravilno odgovoriš na vsaj 5 od 8-ih vprašanj, na koncu lahko prejmeš potrdilo.

1 / 8

1. Katera vrsta volilnega sistema v sodobnih demokratičnih družbah NI prisotna?

A. Volilni sistem z volilno pravico samo za polnoletne moške.

B. Proporcionalni (sorazmernostni) volilni sistem.

C. Večinski volilni sistem.

2 / 8

2. Volilni sistem absolutne večine je tisti, v katerem:

A. mora kandidat za izvolitev prejeti največ glasov med vsemi kandidati, četudi to ni več kot 50 % vseh glasov.

B. mora kandidat za izvolitev prejeti vsaj polovico plus en glas vseh volivcev.

C. mora kandidat za izvolitev prejeti vsaj 20% glasov vseh volivcev.

3 / 8

3. V Sloveniji po večinskem volilnem sistemu, pri katerem mora izvoljeni kandidat prejeti več kot polovico vseh glasov volivcev, potekajo:

A. volitve poslancev v Državni zbor.

B. volitve svetnikov v občinske svete občin.

C. volitve predsednika republike in županov.

4 / 8

4. Proporcionalni (sorazmernostni) volilni sistem pomeni, da:

A. stranka v parlamentu za vsake 4 % glasov prejme po enega poslanca.

B. stranka v parlamentu dobi tolikšen delež poslancev, kot je prejela glasov na volitvah.

C. stranka v parlamentu dobi več kot polovico poslancev, če doseže prvo mesto med vsemi strankami.

5 / 8

5. Poslance Državnega zbora volivci v Republiki Sloveniji izvolimo na podlagi:

A. večinskega volilnega sistema.

B. proporcionalnega (sorazmernostnega) volilnega sistema.

C. kombiniranega volilnega sistema (večinski + proporcionalni).

6 / 8

6. V Republiki Sloveniji se v Državni zbor uvrstijo stranke, ki na volitvah dosežejo vsaj:

A. 4 % glasov volivcev, ki so oddali svoj glas.

B. 10 % glasov volivcev, ki so oddali svoj glas.

C. 6 % glasov volivcev, ki so oddali svoj glas.

7 / 8

7. V večini demokratičnih držav je danes pri volitvah v parlament najbolj zastopan:

A. kombinirani volilni sistem.

B. proporcionalni (sorazmernostni) volilni sistem.

C. večinski volilni sistem.

8 / 8

8. Razlog za najpogostejšo zastopanost proporcionalnega (sorazmernostnega) volilnega sistema v demokratičnih družbah je:

A. cenejša izvedba volitev, saj ni potrebo razpisati drugega kroga volitev, če posamezna stranka v prvem krogu ne doseže več kot 50% glasov.

B. enostavnejši izračun števila poslanskih mest v parlamentu.

C. pravičnejša zastopanost različnih mnenj na podlagi volje volivcev.

Ti je šlo dobro?
Vpiši svoj e-naslov, na katerega boš prejel/-a potrdilo o opravljenem kvizu. Prejmeš ga, če si pravilno odgovoril/-a na vsaj 5 vprašanj.

Ne potrebuješ potrdila?
Preskoči vnašanje podatkov in klikni na Poglej rezultat!

Naročam se na e-novice portala razgledan.si.Bodi na tekočem, ko izide nov kviz, lekcija ali video. Z novic se je mogoče kadar koli odjaviti.

Zakonodajna, izvršilna in sodna

Tri veje oblasti

Preveri svoje znanje

825

Preveri svoje znanje o treh vejah oblasti!

Če pravilno odgovoriš na vsaj 5 od 8-ih vprašanj, na koncu lahko prejmeš potrdilo.

1 / 8

1. Prve zamisli o tem, da bi se oblast delila in da ne bi bila le v rokah zgolj ene osebe, se je porodila:

A. v srednjeveški Beneški republiki.

B. v antični Grčiji.

C. v antičnem Rimu.

2 / 8

2. Tri osnovne veje oblasti v modernih demokratičnih družbah so:

A. ljudska, sodna in medijska oblast.

B. zakonodajna, predsedniška in vojaška oblast.

C. zakonodajna, izvršilna in sodna oblast.

3 / 8

3. Namen delitve oblasti na tri osnovne veje je:

A. preprečiti, da bi se zgolj ena od njih preveč razbohotila in ogrozila svobodo posameznikov in skupnosti.

B. povečati učinkovitost vodenja in izpolnjevanja predvolilnih obljub izvoljenih predstavnikov ljudstva.

C. enakopravno porazdeliti privilegije med predstavniki vseh treh vej oblasti.

4 / 8

4. Zakonodajna veja oblasti je tista, ki:

A. sprejema zakone in je v demokratičnem svetu praviloma izvoljena neposredno na volitvah.

B. določa zakone in je imenovana s strani predsednika ali monarha.

C. odloča o tem, ali so posamezni zakoni v državi v skladu z zakonodajo.

5 / 8

5. Izvršilna veja oblasti v Republiki Sloveniji je:

A. civilna družba (društva in ustanove, nevladne organizacije ipd.).

B. Vlada Republike Slovenije.

C. Državni zbor Republike Slovenije.

6 / 8

6. Sodna veja oblasti je tista, ki:

A. sodi na podlagi odločitev parlamentarne večine, izvoljene na demokratičnih volitvah.

B. preverja in odloča o pravilnosti zakonov in njihovega izvrševanja.

C. predlaga in imenuje predsednika izvršilne veje oblasti.

7 / 8

7. V večini modernih demokratičnih evropskih držav je najmočnejša politična figura v izvršilni oblasti:

A. monarh (kralj ali kraljca).

B. predsednik države, ki je izvoljeni neposredno s strani ljudstva.

C. predsednik vlade (prvi minister, ministrski predsednik oz. premier).

8 / 8

8. Neformalno je v demokratičnih državah pogosto govora še o četrti veji oblasti, v katero uvrščamo:

A. Župane.

B. Urad varuha človekovih pravic.

C. medije in delo novinarjev.

Ti je šlo dobro?
Vpiši svoj e-naslov, na katerega boš prejel/-a potrdilo o opravljenem kvizu. Prejmeš ga, če si pravilno odgovoril/-a na vsaj 5 vprašanj.

Ne potrebuješ potrdila?
Preskoči vnašanje podatkov in klikni na Poglej rezultat!

Naročam se na e-novice portala razgledan.si.Bodi na tekočem, ko izide nov kviz, lekcija ali video. Z novic se je mogoče kadar koli odjaviti.

Kako se Gašper, Miha in Janez dogovorijo, koliko bo kdo plačan, in koliko od tega dobi država?

Socialni dialog

Preveri svoje znanje

239

Preveri svoje znanje o socialnem dialogu!

Če pravilno odgovoriš na vsaj 5 od 8-ih vprašanj, na koncu lahko prejmeš potrdilo.

1 / 8

1. Socialni dialog poteka med:

A. Socialnimi delavci in pomoči potrebnimi.

B. Zaposlenimi na Centru za socialni delo.

C. Državo in Evropsko unijo.

D. Delojemalci, delodajalci in državo.

2 / 8

2. Socialni mir je stanje,

A. ko na svetu ni več vojn.

B. ki nastopi, ko država uspešno zatre proteste ljudstva.

C. ki nastopi, ko delodajalci uspejo utišati nezadovoljne delavce.

D. ki je sprejemljivo za vse socialne partnerje.

3 / 8

3. Kolektivna pogodba je:

A. pogodba, ki jo podpiše več ljudi hkrati.

B. dokument, v katerem vodstvo podjetja na novo določi naloge posameznih oddelkov.

C. dogovor o minimalnih pogojih dela, ki velja za vse delavce v podjetju ali v panogi.

D. pogodba, ki vsebuje določila o kolektivnem dopustu delavcev.

4 / 8

4. Na konkurenčnost delodajalcev vpliva predvsem:

A. Inovativnost ostalih podjetij v panogi.

B. Višina plač za delavce, usposobljenost zaposlenih, kakovost infrastrukture (cest) ter davki.

C. Delovanje Vlade.

D. Borzni indeks SNP500.

5 / 8

5. V interesu delojemalcev (zaposlenih) je tudi uspešnost podjetja, saj:

A. bo podjetje lahko bolj podpiralo državni proračun z višjim vplačilom davkov.

B. se bo s tem dvignila cena njihovega dela.

C. si bodo vodilni lahko izplačali višje plače in bodo zato bolj zadovoljni.

D. delo v uspešnem podjetju predstavlja perspektivo za stabilno delovno mesto tudi v prihodnosti.

6 / 8

6. Socialni dialog na ravni podjetja poteka med:

A. Ministrstvom za gospodarstvo in vodstvom podjetja.

B. Kadrovsko in nabavno službo podjetja.

C. Vodstvom podjetja in predstavniki zaposlenih, lahko sindikatom.

D. Zaposlenimi v razvoju in zaposlenimi v proizvodnji.

7 / 8

7. Socialni sporazum nastopi, ko:

A. Se država uspe sporazumeti z vodstvom Ekonomsko socialnega sveta (ESS).

B. Pride do dogovora med prejemniki socialne pomoči.

C. Se Center za socialno delo uspe sporazumeti s socialnimi upravičenci o višini socialnih dodatkov.

D. Pride do dogovora med reprezentativnimi organizacijami delodajalcev, delojemalcev in države.

8 / 8

8. Socialni dialog poskuša doseči ravnotežje med interesi:

A. Delavcev (višje plače, več dopusta), podjetij (čim nižje plače in brez fleksibilnosti zaposlovanja) ter države (čim bolj socialna država).

B. Delavcev (višje plače, boljši pogoji za delo), podjetij (čim nižji stroški in fleksibilnost zaposlovanja) ter države (čim več pobranih davkov).

C. Delavcev (višje plače, slabši pogoji za delo), podjetij (čim nižji stroški in več plačanih davkov) ter države (čim bolj zadovoljni državljani).

D. Delavcev (nižje plače, manj dopusta), podjetij (višje plače in nagrade delavcem) ter države (čim manj pobranih davkov).

Ti je šlo dobro?
Vpiši svoj e-naslov, na katerega boš prejel/-a potrdilo o opravljenem kvizu. Prejmeš ga, če si pravilno odgovoril/-a na vsaj 5 vprašanj.

Ne potrebuješ potrdila?
Preskoči vnašanje podatkov in klikni na Poglej rezultat!

Naročam se na e-novice portala razgledan.si.Bodi na tekočem, ko izide nov kviz, lekcija ali video. Z novic se je mogoče kadar koli odjaviti.

Združimo se in spremenimo svet na bolje!

Civilna družba

Preveri svoje znanje

746

Preveri svoje znanje o civilni družbi!

Če pravilno odgovoriš na vsaj 5 od 8-ih vprašanj, na koncu lahko prejmeš potrdilo.

1 / 8

1. Katere od naštetih pravnih oblik ne uvrščamo med tiste, pod katerimi deluje civilna družba?

A. Podjetja.

B. Zavodi.

C. Društva.

2 / 8

2. Za društva, zavode in fundacije uporabljamo tudi sledeče poimenovanje:

A. Nevladne organizacije.

B. Prostovoljske organizacije.

C. Profitne organizacije.

3 / 8

3. Med naštetimi organizacijami je le ena takšna, v katero se ni možno včlaniti in je ne upravljajo člani, ampak njeni ustanovitelji. Katera je to?

A. Društvo za zaščito živali Maribor

B. Zavod za mednarodno prostovoljno delo Voluntariat

C. Sindikat delavcev v zdravstveni negi

4 / 8

4. Za katerega od spodnjih primerov lahko rečemo, da organizacija nudi storitve svojim uporabnikom?

A. Okoljevarstvena organizacija pri poslancih zahteva zaostritev zakonodaje na področju varstva vodá.

B. Lokalno društvo upokojencev izvede enodnevni izlet za svoje člane.

C. Društvo za zaščito živali javno zagovarja stališča proti odstrelu medvedov.

5 / 8

5. Za civilnodružbeno organizacijo rečemo, da je formalizirana, ko:

A. se financira samo iz državnega proračuna.

B. od svojih članov ne zahteva plačila članarine.

C. ima jasno pravno obliko, izvoljene organe ter zapisana pravila delovanja.

6 / 8

6. Za civilnodružbeno organizacijo rečemo, da je neprofitna, ko ...

A. ne sme ustvarjati dobička.

B. lahko ustvarja dobiček, a ga mora porabiti za dejavnost, za katero je bila ustanovljena.

C. njen dobiček ne presega 5 % njenih letnih prihodkov.

7 / 8

7. Za civilnodružbeno organizacijo rečemo, da je zasebna, ko:

A. jo upravljajo zgolj njeni člani ali ustanovitelji, ne pa na primer država ali občina.

B. jo upravljajo državni organi, izvoljeni s strani državljanov.

C. deluje skrito oziroma tajno.

8 / 8

8. Civilna družba se lahko financira:

A. Z donacijami, članarinami in preko javnih razpisov

B. Samo s članarinami.

C. Samo preko javnih razpisov.

Ti je šlo dobro?
Vpiši svoj e-naslov, na katerega boš prejel/-a potrdilo o opravljenem kvizu. Prejmeš ga, če si pravilno odgovoril/-a na vsaj 5 vprašanj.

Ne potrebuješ potrdila?
Preskoči vnašanje podatkov in klikni na Poglej rezultat!

Naročam se na e-novice portala razgledan.si.Bodi na tekočem, ko izide nov kviz, lekcija ali video. Z novic se je mogoče kadar koli odjaviti.

Zadnje lekcije

Področja

Priporočamo

Prekarno in dostojno delo

Kvizi

Sprememba se lahko začne pri meni

1. Koga lahko imenujemo »ustvarjalec sprememb«?

2. Na kaj nas opominja misel Edmunda Burka »Vse, kar je potrebno za zmago zla, je, da dobri ljudje ne storijo ničesar«?

3. Kaj je pet korakov do ustvarjalca/ustvarjalke sprememb?

4. Odkrivanje svoje poklicanosti je pomembno zato, da ...

5. Ali se je potrebno poučiti o problemu, ki ga rešujemo? Zakaj da/ne?

6. Kako bi lahko opredelili pojem "osebna rast"?

7. Ali je sodelovanje z drugimi pomembno?

8. Da bodo naša prizadevanja trajna in obrodila sadove je potrebno:

Odgovornost

1. Katere so tri ravni odgovornosti?

2. Kako razumeti odgovornost na osebni ravni?

3. V čem se razlikuje odgovornost otrok in odraslih?

4. Kako na posameznikovo odgovornost vplivajo njegovi talenti, pridobljeno znanje in veščine?

5. Kakšen je odnos med odgovornostjo in svobodo?

6. Za kakšnega človeka rečemo, da je neodgovoren?

7. Kakšen je najboljši način za razvijanje odgovornosti?

8. V čem se družbena odgovornost podjetja razlikuje od osebne odgovornosti?

9. To, da smo lahko za nekaj kazensko odgovorni, pomeni, da …

Družbena participacija

1. Družbeno participacijo bi lahko opredelili kot:

2. Pasivno participiramo takrat, ko na nekem dogodku:

3. Družbena participacija od nas zahteva prizadevanje za:

4. Udeležba na protestih, bojkot in pisanje grafitov lahko uvrstimo med:

5. Primer spodbujanja družbene participacije je participativni proračun v določeni občini. Pri tem gre za to, da:

6. Družbena participacija se včasih zdi nemogoča, saj gre za boj malih (posamezniki) z velikimi (institucije). Kljub temu lahko participacijo izboljšamo s tem, da prepoznamo trenutno stanje ter se poskušamo premakniti v smeri:

7. Glede na stopnje participacije, kot jih je opredelila Sherry Arnstein, lahko o pravi participaciji govorimo na sledečih treh stopnjah:

8. Katerega izmed spodnjih nasvetov velja upoštevati, ko se trudimo za aktivno družbeno participacijo?

Skupnost

1. Katera trditev glede na definicijo Slovarja slovenskega knjižnega jezika (SSKJ) najbolje opiše "skupnost"?

2. Kateri izmed naštetih pojmov NI značilnost ali vezno tkivo skupnosti?

3. Zakaj ljudje potrebujemo skupnost?

4. Kateri element skupnosti se nanaša na vzpostavljanje občutka "mi", skupne kulture in običajev, ki se pogosto razvijejo "pod gladino"?

5. Kaj je ključnega pomena za varnost in zaupanje v skupnosti?

6. Kaj je ključnega pomena za učinkovito komuniciranje v skupnosti?

7. Kaj je glavna vloga služečega vodje v skupnosti?

8. Nobelova nagrajenka, Elnior Ostrom, je prepoznala 8 pravil za uspešno upravljanje s skupnimi viri. Katero izmed navedenih pravil je ključno za to, da bodo ljudje pravila bolj spoštovali?

9. Kdo so skupnostni delavci?

Država

1. Moderna država je:

2. Trije osnovni pogoji za obstoj moderne države so:

3. Najpomembnejši razlogi za povezovanje prebivalstva v državne skupnosti so:

4. Moderna država ima svojo avtoriteto in oblast nad tistim ozemljem, kjer jo izvaja...

5. Za državno oblast v moderni državi velja, da je ta:

6. Za pravno državo velja, da temelji na načelu...

7. Lastnost moderne države kot politične skupnosti je tudi njena suverenost. To pomeni, da je država neodvisna od:

8. Za Republiko Slovenijo lahko rečemo, da je postala moderna država v pravem pomenu besede leta:

Platonova Država

1. Zakaj Platon nasprotuje zasebni lastnini vladarjev?

2. Kakšen pomen Platon pripisuje vzgoji državljanov?

3. Glavna vrednota idealne države je:

4. Po Platonovem prepričanju je najboljša oblika oblasti:

7. Kateri so trije stanovi, ki sestavljajo državo?

8. Po Platonovem prepričanju so glavni problemi demokracije:

9. Zakaj je pravičnost boljša kot krivičnost?

10. Na kakšen način je mogoče uresničiti idealno državo?

Demokracija

1. Kaj pomeni izraz "demokracija"?

2. Kdo je v svojem govoru opredelil demokracijo kot "vlado ljudstva po ljudstvu za ljudstvo"?

3. Kateri trije temeljni elementi so značilni za demokracijo?

4. Katera oblika demokracije je bila značilna za stare Atene?

5. Kdo je bil Klejsten?

6. Kateri od naslednjih pojmov NI protipomenka demokracije?

7. Kaj pomeni starogrška beseda "krátto"?

8. Katera oblika demokracije je danes prevladujoča?

9. Kateri tip demokracije priznava, da si posamezniki prizadevajo predvsem za lastne koristi in ne za abstraktno skupno dobro?

10. Kateri tip demokracije zahteva soglasje vseh odločilnih deležnikov za sprejetje odločitve?

Neposredna in predstavniška demokracija

1. Če ljudstvo samostojno, brez predstavnikov, sprejema vse temeljne odločitve, govorimo o:

2. Prevladujoč model demokracije danes je:

3. Ljudsko glasovanje oziroma referendum je primer:

4. Zakaj se je skozi zgodovino bolj uveljavila predstavniška demokracija?

5. Katera država je najbolj znana po neposredni demokraciji?

6. Pomembnemu referendumu rečemo tudi plebiscit. V Sloveniji smo že imeli plebiscite o:

7. Participativni proračun je primer: