Kaj je in zakaj jo imamo?

Država

Moderna država je politična skupnost na določenem ozemlju bivajočega prebivalstva, ki ima namen doseči skupno blaginjo. Za ta namen razpolaga z najvišjo vladarsko oblastjo, kar vključuje tudi izvajanje legitimne fizične prisile. Tri lastnosti, ki so za državo nujne in brez katerih le-ta ne obstaja, so prebivalstvo, ozemlje in oblast.

Moderna država je politična skupnost na določenem ozemlju bivajočega prebivalstva, ki ima namen doseči skupno blaginjo. Za ta namen razpolaga z najvišjo vladarsko oblastjo, kar vključuje tudi izvajanje legitimne fizične prisile.

Tri lastnosti, ki so za državo nujne in brez katerih le-ta ne obstaja, so prebivalstvo, ozemlje in oblast.

Prebivalstvo

Prebivalstvo so ljudje, ki živijo v skupnosti in ki se ob skupnem življenju med seboj dopolnjujejo. Pogosto jih družijo skupne značilnosti, na primer jezik, vera, skupni običaji ali zgodovinske okoliščine, ni pa vedno tako (npr. večjezične države).

Ljudje se naravno združujemo v družine, rodbine, rodove in narode. Vendar smo klub temu kmalu ugotovili, da zgolj na ravni teh skupin ne zmoremo narediti vsega, kar je potrebno za ugodno in varno življenje.

Ljudje smo kmalu spoznali, da zgolj na ravni družin, rodbin in narodov ne zmoremo narediti vsega, kar je potrebno za dobro življenje.

S takšnim vse večjim in močnejšim povezovanjem je skozi zgodovino prišlo do soočenja z najrazličnejšimi potrebami in izzivi, ki so nam pokazali, da je koristno in nujno združiti se v še večje skupnosti. Tako so nastale vasi, večja naselja in mesta s podeželskim zaledjem, nato pa iz vseh teh še večje skupnosti, tudi države.

V daljni in bližnji preteklosti so bili ti izzivi vremenske nezgode, poplave, obramba pred divjimi zvermi, razbojniki in drugimi sovražniki. Danes zaradi aktualnih izzivov skupaj gradimo cestne in ostale prometne povezave, zdravstvene in socialne sisteme ter še marsikaj.

Znanost, ki preučuje prebivalstvo, je demografija.

Ozemlje

Naravno je, da ima prebivalstvo kot politična skupnost nek kraj, na katerem biva. Ima ga za svojega in je tudi njen življenjski habitat, brez katerega skupnost ne bi bila, kar je.
Državna ozemlja so danes natančno določena z mejami .

Država je tako točno določen prostor, nad katerim državna oblast izvaja svojo avtoriteto in nad katerim vlada določen pravni red.

Znanost, ki preučuje ozemlje v političnem kontekstu, imenujemo geopolitika.
Tekom celotne zgodovine smo poznali – in še danes poznamo – narode brez ozemlja. V preteklosti, do leta 1948, je bil to na primer judovski narod, danes pa so med takšnimi najbolj znani Romi. Tem narodom prav iz razloga odsotnosti ozemlja ne moremo pripisati države.

Vladarska oblast

Sociološko gledano je oblast sposobnost pogojevanja obnašanja drugih. Tisti, ki ima oblast, usmerja njihovo obnašanje. Oblast je sila, ki se ji večina prebivalcev države hoté podreja, ker ve, da je postavljena zato, da bodo tako laže dosegli skupno blaginjo.

Oblast je sila, ki se ji večina prebivalcev države podreja po lastni volji, ker ve, da je postavljena z namenom lažjega doseganja skupne blaginje.

Ta sila je najprej moralna (podrejamo se ji, ker čutimo, da je tako prav). Vendar pa se zgolj z moralo oblasti ne da doseči. Potrebna je tudi fizična avtoriteta (npr. policija), ki skrbi za javni red, s tem pa skupnosti in posameznikom zagotavlja varnost in druge zadostne življenjske pogoje. Fizična sila torej ni najpomembnejši sestavni del oblasti, je pa neizogiben.

Oblast in z njo različne oblike prisile morajo biti legitimne. Da se jim bodo prebivalci podrejali, morajo v njihovih očeh veljati za pravične. To velja za policijo, vojsko, sistem kazni in za ostale oblike nadzora.

Demokratično mislečemu človeku se zdi samoumevno, da mora biti oblast pravična. Žal pa ni vedno tako. V preteklosti so vedno bile – in tudi danes obstajajo – države, kjer vlada krivičen red, v katerih so mnogi prebivalci podvrženi krivičnim življenjskim pogojem in samovolji voditeljev. Taki pogoji so zelo podobni suženjstvu starega veka.
Državo, ki temelji na načelu pravičnosti, danes imenujemo pravna država, v njej pa velja načelo vladavine prava.

Politična skupnost

Prebivalstvo, ozemlje in oblast tvorijo politično skupnost . Politična je, ker obsega vsa področja javnega skupnega življenja (npr.: varnost, davki, pravosodni sistem, zdravstvo, šolstvo, …).
Pomembna lastnost države kot politične skupnosti je tudi njena suverenost. To pomeni neodvisnost od katere koli druge oblasti. Slovenija si je suverenost pridobila leta 1991, zato je šele takrat postala država.

Namen države je skupno dobro

O skupnem dobrem (ali obči blaginji) govorimo takrat, ko smo ga deležni vsi. Če dobro velja le za nekatere, za druge pa ne, potem ne moremo govoriti o skupnem dobrem.

Naloga države je, da zagotavlja pogoje, v katerih vsi njeni prebivalci svobodno in samostojno v največji možni meri dosežejo pravo blaginjo. Različni ljudje imamo namreč različne potrebe in naloga države je, da nanje odgovori.

Papež Janez XXIII. je v okrožnici Mater et Magistra to povzel z besedami: »Obča blaginja je skupek družbenih pogojev, ki dovoljujejo in spodbujajo med ljudmi poln razvoj njihovih osebnosti«.
Ne gre zgolj za seštevek različnih dobrin, ki naj bi zagotavljal blagostanje vseh. Gre za skupek pogojev, ki ustvarjajo takšno ozračje, v katerem lahko vsi polno dihajo.

Zgodovina pojma država

V starem in srednjem veku pojem države še ni bil poznan. Zgodovina starega veka, tisočletja pred Kristusom, govori o cesarstvih in kraljestvih; v stari Grčiji poznamo polise, male mestne politične enote, ki jih sicer imenujemo države, vendar imajo komaj kakšno povezavo z današnjim pojmovanjem le-te. Isto velja za starorimsko civitas, ki je kasneje prerasla v cesarstvo.

V Srednjem veku poleg kraljestev poznamo tudi Sveto rimsko-nemško cesarstvo, neke vrste krščansko cesarstvo s podrejenimi vazalskimi fevdalnimi gospostvi.

Vsak od teh pojmov ima kakšen element današnje države, vendar nobenega od njih ne moremo imenovati s tem imenom, ker vsakemu, glede na njeno sedanje pojmovanje, manjka vsaj ena bistvena značilnost.

Moderna država

Razvoj tega, čemur danes pravimo moderna država, je bil dolgotrajen proces.

To, kar danes imenujemo moderna država, začne nastajati v 14. stoletju. To ne pomeni, da so takrat moderne države že obstajale – gre za začetek razvoja. Kaj se je takrat pravzaprav začelo dogajati, da je vodilo k modernemu pojmu države?

  • Poenotenje in centralizacija oblasti. Po srednjeveški fevdalni razdrobljenosti se izoblikuje vloga kralja oziroma monarha; ta kmalu postane absoluten in suveren.
  • Sekularizacija oblasti. Oblast, ki se jo pred tem dojema kot “od Boga dano”, se prenese na pravno podlago.
  • Ozemeljska določitev oblasti. Oblast obsega prebivalce ozemlja, ki spada pod določenega kralja.
  • Popredmetenje oblasti v pravu, birokraciji in ekonomiji. Do takrat se je oblast kazala kot lastnost človeka (cesarja, kralja, princa), od sedaj naprej pa dobi svoj temelj v normah pravnega reda ter organizacije javne službe. To se kaže predvsem v ekonomskih razmerjih, na primer pri davkih ter pri tiskanju denarja.
  • Nastajanje novih držav, ki so si med seboj kvalitativno enake, ne glede na zunanjo velikost, moč in druge značilnosti.

Slovenska država

Slovenci smo v svoji zgodovini živeli v različnih državnih tvorbah.

Posebno povezavo občutimo s kneževino Karantanijo. Obstajala je od 7. do 9. stoletja in je imela sedež na ozemlju današnje Avstrijske Koroške. Svojo polno samostojnost je ohranila do leta 745, ko se je uspešno obranila pred napadi Obrov, a je zato, po sklenjenem zavezništvu s krščanskimi Bavarci, nekaj le-te izgubila.

Takrat sta bila slovenska knežja sinova Gorazd in Hotimir krščena na bavarskem dvoru. S tem dejanjem sta postala prva v slovenskih vladajočih rodbinah, ki sta sprejela krščanstvo.

Pozneje sta krščanstvo v teh krajih utrdila sveta brata Ciril in Metod. S tem se je slovenska Karantanija dokončno odločila za zahodno orientacijo in se priključila nastajajoči skupnosti zahodnih krščanskih narodov. V tej skupnosti in prav zaradi nje sta se ohranila naš narod in danes država.

Od konca 13. stoletja dalje je večina Slovencev prešla pod rodbino Habsburžanov, pod katero smo bili dolga stoletja, do leta 1918. Od renesanse v 15. stoletju je tudi ta državna tvorba postala država v modernem pomenu besede.

Slovenci, ki niso živeli pod Habsburžani, so na zahodu do konca 18. stoletja deloma spadali pod Beneško republiko, Slovenci na skrajnem vzhodu pa skoraj vso zgodovino pod Madžarsko kraljestvo.

V drugi polovici 19. stoletja je slovenski narod doživel preporod in postavil temelje za nadaljnji nacionalni razvoj.

Leta 1918 smo Slovenci vstopili v Državo Slovencev, Hrvatov in Srbov, ki pa ni preživela več kot mesec dni. Nasledila jo je Kraljevina Srbov, Hrvatov in Slovencev, kasneje preimenovana v Kraljevino Jugoslavijo. Šlo je za skupno državo več narodov, v kateri Slovenci nismo imeli niti veliko besede niti veliko možnosti za izvrševanje nacionalnega programa.

Po drugi svetovni vojni in komunistični revoluciji je Jugoslavija postala komunistična totalitarna država, ki ni spoštovala človekovih pravic, v njej pa Slovenija le republika, pa še to ne v skladu s sedanjo definicijo te besede.

Šele leta 1991 so mednarodno-politične okoliščine, pa tudi notranji razvoj v Sloveniji in širše v Jugoslaviji, omogočili, da se je slovenski narod na plebiscitu s 95 % (udeležilo se ga je 93,2 % volilnih upravičencev) izrekel za demokratično in samostojno državo Slovenijo. To odločitev smo obranili in uspeli zagotoviti tudi z orožjem v 10-dnevni vojni, čemur je sledilo priznanje mednarodne skupnosti.

Šele leta 1991 so mednarodno-politične okoliščine, pa tudi notranji razvoj v Sloveniji in širše v Jugoslaviji, omogočili, da se je slovenski narod na plebiscitu s 95 %  izrekel za demokratično in samostojno državo Slovenijo.

Pomen lastne države je neizmerne vrednosti za našo narodno zavest. Šele po desetletjih se kot narod počasi zavedamo, kaj imeti lastno državo dejansko prinaša in pomeni.

Slovenija je uveljavljena v mednarodnem okolju, tako v Organizaciji združenih narodov kot tudi v Evropski uniji. Naši diplomati, znanstveniki, umetniki in športniki ime slovenske države nosijo po celem svetu. Ne zgolj kot Avstrijci ali Jugoslovani – v svetovni politiki tet na dogodkih tudi uradno nastopamo kot Slovenci.


Ste opazili kakšno napako ali nedoslednost? Pišite na [email protected].