Kako se Gašper, Miha in Janez dogovorijo, koliko bo kdo plačan, in koliko od tega dobi država?

Socialni dialog

Socialni dialog je proces usklajevanja interesov med podjetji, delavci in državo na civiliziran način. Trije socialni partnerji: delodajalci (Gašper), delojemalci (Marko) in država (Janez) se dogovarjajo o višini plač, davkov, bolniških nadomestil, količini dopusta, varnosti pri delu in o drugih delavskih ter gospodarskih vprašanjih. Cilj socialnega dialoga je doseči socialni mir – stanje brez stavk in prekomernega propadanja podjetij.

Preveri svoje znanje

90

Preveri svoje znanje o socialnem dialogu!

Če pravilno odgovoriš na vsaj 5 od 8-ih vprašanj, na koncu lahko prejmeš potrdilo.

1 / 8

1. Socialni dialog poteka med:

2 / 8

2. Socialni mir je stanje, ...

3 / 8

3. Kolektivna pogodba je:

4 / 8

4. Na konkurenčnost delodajalcev vpliva predvsem:

5 / 8

5. V interesu delojemalcev (zaposlenih) je tudi uspešnost podjetja, saj:

6 / 8

6. Socialni dialog na ravni podjetja poteka med:

7 / 8

7. Socialni sporazum nastopi, ko:

8 / 8

8. Socialni dialog poskuša doseči ravnotežje med interesi:

Ti je šlo dobro?
Vpiši svoj e-naslov, na katerega boš prejel/-a potrdilo o opravljenem kvizu. Prejmeš ga, če si pravilno odgovoril/-a na vsaj 5 vprašanj.

Ne potrebuješ potrdila?
Preskoči vnašanje podatkov in klikni na Poglej rezultat!

Bodi na tekočem, ko izide nov kviz, lekcija ali video. Z novic se je mogoče kadar koli odjaviti.
0%

Socialni mir – namen socialnega dialoga

Namen socialnega dialoga je doseči socialni mir – stanje, ki je sprejemljivo za vse udeležene strani. Socialni dialog omogoča, da se pravila, ukrepi, zakonodaja in reforme, ki se nanašajo na vprašanja zaposlenih in gospodarstva, ustvarjajo preko dialoga in ne preko izsiljevanja katerekoli od strani.

Če Socialni dialog ne deluje, se uveljavljanje interesov prej omenjenih skupin ne odvija s pogovorom, ampak preko protestov in stavk (delojemalci), enostranskih sprememb pogojev za delo in plač (delodajalci) ali z neusklajeno spremembo zakonodaje (država). V tem primeru ni ogrožen le socialni mir, ampak tudi družbena stabilnost, saj je delo in delovanje delavcev, podjetij in države oteženo ali celo onemogočeno.

Socialni dialog je proces pogajanja, dogovarjanja in usklajevanja med delodajalci, delojemalci in državo z namenom doseči skupno stališče glede delavskih vprašanj, politik na trgu dela, socialne varnosti, davkov in gospodarskih politik.

Partnerji v socialnem dialogu

V socialnem dialogu sodelujejo delodajalci (podjetja, podjetniki, ustanove), delojemalci (zaposleni) in država (vlada). Kadar se med seboj pogajajo le delodajalci in delojemalci, govorimo o bipartitnem (= dva partnerja), kadar pa je zraven še država, govorimo o tripartitnem (= trije partnerji) socialnem dialogu.

Delodajalci

Delodajalci so podjetniki in organizacije, ki ustvarjajo delovna mesta in za svoje delovanje potrebujejo delavce. Delodajalci se združujejo v združenja delodajalcev, gospodarske, podjetniške in obrtne zbornice in v podjetniške klube, ki v socialnem dialogu zastopajo interese delodajalcev.

Delodajalci si želijo razmer, v katerih bodo lahko delovali karseda konkurenčno. To pomeni, da čim boljšo storitev ali izdelek izdelajo s čim manj stroški. Na stroške delodajalcev med drugim vpliva tudi višina plač, ki jih morajo izplačati delavcem, usposobljenost zaposlenih, kakovost infrastrukture, ki jo potrebujejo za svoj proizvodni proces, ter davki. Zato so vsi ti dejavniki pogosto predmet socialnega dialoga.

Delodajalcem ustreza tudi večja fleksibilnost zaposlovanja, da lahko v primeru, ko imajo več naročil, hitro zaposlijo nove delavce ter jih, kadar je dela manj, enostavneje odpustijo ali pošljejo »na čakanje«. Slednje seveda predstavlja težavo na strani delavcev.

V interesu delodajalcev so tudi zadovoljni zaposleni, saj tako ti opravljajo svoje delo bolj kakovostno in učinkovito.

Delojemalci

Delojemalci so posamezniki, ki za delodajalca opravijo določeno delo in za to prejmejo dogovorjeno plačilo – gre za zaposlene. Delojemalci se, da so v pogajanjih močnejši, povezujejo v sindikate in delavske organizacije. Tako lažje zagovarjajo svoje interese.

Interes delavcev so čim višje plače za opravljeno delo, boljši delovni pogoji, zaposlitvena varnost (zakonodaja, ki jih ščiti pred nenadno izgubo zaposlitve), urejena bolniška odsotnost, dopust, fleksibilni delavniki, kritje stroškov v povezavi z delom, možnosti napredovanja, širitev znanja in podobno.

Posredno pa je v njihovem interesu tudi uspešnost podjetij, saj delo v uspešnem podjetju predstavlja perspektivo za stabilno delovno mesto tudi v prihodnosti.

Država

Državo v socialnem dialogu zastopa vlada oziroma pristojna ministrstva (običajno so to Ministrstvo za delo, Ministrstvo za gospodarstvo ali Ministrstvo za javno upravo).

Interes vlade je, da je na naslednjih volitvah ponovno izvoljena, zato si med drugim prizadeva za čim višjo gospodarsko rast, zadovoljstvo državljanov in za zadosti sredstev v državnem proračunu, da lahko z njimi izvaja svoje politike.

 

Socialni dialog lahko poteka na različnih ravneh, od posameznega podjetja, preko gospodarske panoge, pa do celotne države ali celo zveze držav, denimo na ravni Evropske unije.

Raven podjetja

Socialni dialog lahko poteka na ravni podjetja. V tem primeru v njem sodeluje vodstvo podjetja in predstavniki zaposlenih, lahko sindikat, v kolikor so zaposleni v podjetju vanj povezani.

Namen socialnega dialoga na ravni podjetja je sklenitev kolektivne pogodbe na ravni podjetja – dogovora, ki velja za vse delavce v podjetju in določa minimalne pogoje, ki so enaki za vse zaposlene v podjetju (npr. višina plače, delovni pogoji, napredovanja, dolžnosti zaposlenih, …)

Raven panoge

Kolektivna pogodba se lahko sklene tudi za celotno panogo – npr. za zdravnike, za učitelje, za zaposlene v gradbeništvu, za policiste ali za zaposlene v trgovini. V tem primeru vsi, ki delujejo v panogi, ali njihovo podjetniško združenje skupaj s sindikatom zaposlenih sklene kolektivno pogodbo, ki velja za vse zaposlene v isti panogi.

Takšna panožna kolektivna pogodba potem velja kot obvezna za vsa podjetja v panogi kot minimalni standard. Podjetje lahko zaposlenim ponudi boljše pogoje od zapisanih v panožni kolektivni pogodbi, ne sme pa ponuditi slabših.

Raven države

Prek socialnega dialoga na ravni države se socialni partnerji (delodajalci, delojemalci in država) dogovarjajo o socialnih, gospodarskih, davčnih in drugih politikah na ravni države, ki se tičejo gospodarstva in zaposlenih, na primer o višini minimalne plače v državi. Ti dogovori se običajno kažejo v spremembah zakonodaje, na primer Zakona o delovnih razmerjih in podobnih zakonov.

Njihov skupni cilj je doseči socialni sporazum. Socialni sporazum je dogovor med reprezentativnimi organizacijami delodajalcev in delojemalcev v državi in vlado, kako naj se izvajajo politike, ki se tičejo zaposlenih in gospodarstva.

V Sloveniji je socialni dialog vzpostavljen prek Ekonomsko socialnega sveta (ESS). Na sestankih ESS vlada predstavlja predloge novih zakonov, socialni partnerji pa se potem o njih pogajajo. Načeloma vlada zakone, ki se tičejo delodajalcev in zaposlenih, najprej predstavi na ESS, združenja delodajalcev in sindikati pa podajo svoje predloge in pripombe.

Ravnotežje interesov

Socialni dialog vedno skuša doseči ravnotežje med interesi, saj je le na tak način možno doseči blaginjo na dolgi rok.

V interesu delavcev so višje plače. A če bi bile te previsoke, si delodajalci ne bi več mogli privoščiti zaposlovati delavcev, ti pa bi ostali brez dela. S tem bi bili dolgoročno na slabšem kot ob nekoliko nižji plači. Če je plača prenizka, pa se delavcem ne zdi več smiselno delati. Za delo niso motivirani in ga opravljajo slabše. Delodajalci ostanejo brez zaposlenih in ne morejo več delovati.

Delodajalcem ustreza večja fleksibilnost zaposlovanja, da lahko delovne procese bolje prilagodijo sprotnim potrebam. Za zaposlene pa je pomembno, da je njihova zaposlitev stabilna, saj tako lažje urejajo in načrtujejo svoja življenja.

Povsem tog sistem, v katerem delodajalec zaposlenega skoraj ne more odpustiti, ni v interesu nikomur. V tem primeru imajo zaposleni sicer res trdno zaposlitev, a jih delodajalci ne želijo zaposlovati, če ni res nujno, ampak se raje poslužijo drugih oblik dela, saj se bojijo, da bi v spremenjenih razmerah propadlo celotno podjetje. Delovnih mest je tako manj.

Tako delodajalcem kot delojemalcem ustreza popuščanje države pri davkih, saj jim tako ostane več zaslužka. A brez davkov ponovno ne gre, saj prek njih država zagotavlja javne storitve, kot so cestna in druga infrastruktura, šolstvo, zdravstvo, socialna varnost, solidarnost s šibkejšimi člani družbe in javna uprava.

Primer: Stavka policistov leta 2016
5. oktobra 2016 je policijski sindikat zaključil 323 dni trajajočo stavko, ki se je začela 18. novembra 2015. Vlada je pristala na dvig osnovnih plač. Policistom so se z dogovorom plače dvignile povprečno za 100 evrov bruto. V sporazumu so dogovorili še implementacijo višješolskega sistema, dodaten dvig plač čez eno leto in odpravo anomalij, ki so se pojavile na nekaterih delovnih mestih. Dogovorili so tudi kriterije za razdelitev povečanega obsega dela.

Socialni mir je lahko dosežen, če gospodarska politika, sprememba zakonodaje, urejanje pravic in dolžnosti zaposlenih in delodajalcev potekajo prek socialnih sporazumov tako, da vsaka stran nekoliko popusti pri svojih zahtevah.

 

V času krize, ko se podjetja znajdejo v težavah, so se zaposleni pogosto pripravljeni odpovedati delu svojih pravic (npr. znižanje plač), da podjetje lahko preživi.
V času konjukture, ko gre podjetjem dobro in iščejo dodatne zaposlene, izboljšujejo položaj zaposlenih (npr. fleksibilnejši urnik, boljši zaslužek, službeno vozilo, …), da tako k sebi pritegnejo najboljše kadre.

Zaključek

Socialni dialog kot organizirana izmenjava stališč med socialnimi partnerji privede do obveznih dogovorov o odprtih vprašanjih gospodarskega in družbenega razvoja države.

Na vprašanje, kako uskladiti različne interese socialnih partnerjev, pa ni enoznačnega odgovora. Različne države, regije, panoge in podjetja nanj odgovarjajo na različne načine. Za odkritje načina, ki vsaj približno ustreza vsem partnerjem, je potreben dialog. Socialni dialog.


Ste opazili kakšno napako ali nedoslednost? Pišite na [email protected].