EU kot institucije označuje sedem svojih najpomembnejših organov, odgovornih za vsakdanje delovanje te evropske politične in gospodarske povezave, medtem ko drugim organom pravi preprosto organi ali pa agencije, službe in skupna javno-zasebna podjetja.
Organe EU sestavljajo ljudje – politiki, sodniki in drugi javni uslužbenci – ki tvorijo upravo EU, ki jo večina Evropejcev najbolj prepoznava po njenih voditeljih ter po krajih in zgradbah, v katerih organi EU opravljajo svoje naloge.
Na tem mestu so predstavljene zgolj institucije EU. Najstarejše med njimi so bile vzpostavljene že v okviru predhodnic današnje EU v skladu z načelom delitve oblasti, te so:
- Evropski parlament in Svet Evropske unije sta nosilca zakonodajne oblasti,
- Evropska komisija je nosilka izvršilne oblasti in
- Sodišče Evropske unije je nosilec sodne oblasti.
Poleg teh ima EU še tri institucije, in sicer Evropski svet, Evropsko centralno banko in Evropsko računsko sodišče.
Evropski parlament
Evropski parlament sestavlja do 751 evropskih poslancev, ki jih izvolijo državljani EU na volitvah vsakih pet let. Število evropskih poslancev iz posamezne države članice je približno sorazmerno številu njenega prebivalstva, vendar nobena država ne sme imeti manj kot šest ali več kot 96 poslancev. Poslanci se združujejo v politične skupine glede na politično usmeritev, ne glede na narodnost.
Poleg tega opravlja še nekatere druge naloge:
- izvoli predsednika Evropske komisije in po zaslišanjih kandidatov za komisarje v pristojnih odborih glasuje o potrditvi celotne sestave Evropske komisije,
- opravlja nadzor nad vsemi institucijami EU, na primer postavlja vprašanja Evropski komisiji in Svetu Evropske unije ter uvaja preiskave,
- lahko izglasuje nezaupnico Evropski komisiji, s čimer preneha veljati njen mandat,
- odloča o mednarodnih sporazumih in o širitvi EU,
- preučuje peticije državljanov.
Evropski parlament ima predsednika in 14 podpredsednikov, ki jih iz svojih vrst izvolijo poslanci za dve leti in pol, torej za polovico mandata. Svoj sedež ima v francoskem mestu Strasbourg, kjer se na leto odvije 12 plenarnih zasedanj, poleg tega pa zaseda še na dodatnih plenarnih zasedanjih v Bruslju, kjer se poslanci sestajajo tudi na sejah 20 različnih parlamentarnih odborov.
Strokovne službe parlamenta imajo svoje glavne delovne prostore v Luxembourgu. Zaradi teh treh različnih krajev dela in z njimi povezanega stalnega potovanja poslancev in uslužbencev ter zaradi dveh parlamentarnih zgradb z vso opremo je parlament postal tarča kritik kar se tiče stroškov, ki jih takšna ureditev prinaša.
Svet Evropske unije
V Svetu Evropske unije so zastopane vlade držav članic EU. Gre za eno institucijo, ki nima stalnih članov, ampak se glede na področje, ki je na dnevnem redu, na sejah sestaja v desetih različnih sestavah.
Seje se udeleži minister ali državni sekretar iz vsake vlade države članice, pristojen za področje, ki ga obravnava posamezna sestava. Tako se sej sveta za kmetijstvo in ribištvo na primer udeležijo ministri za kmetijstvo in ribištvo vseh držav članic. Na sejah sveta sodelujejo tudi evropski komisarji, pristojni za določena področja, vendar pa ti nimajo pravice do glasovanja.
Druge pomembne naloge, ki jih opravlja Svet EU, so:
- usklajuje politike držav članic na področjih gospodarstva, proračuna, izobraževanja, kulture, mladine in športa ter zaposlovanja;
- oblikuje skupno zunanjo in varnostno politiko EU v skladu s smernicami Evropskega sveta;
- sklepa sporazume med EU in tretjimi državami ali mednarodnimi organizacijami.
Svet EU ima svoj sedež v Bruslju, kjer potekajo seje na ministrski ravni ter sestanki delovnih skupin in odborov. Vodi jih minister oziroma predstavnik predsedujoče države članice. Izjema je svet za zunanje zadeve, ki mu običajno predseduje visoki predstavnik EU za zunanje zadeve in varnostno politiko.
Vsakih šest mesecev predsedstvo sveta prevzame druga država članica po vnaprej določenem zaporedju. Da bi zagotovili večjo medsebojno povezanost delovanja, predsedujoče države sodelujejo v skupinah po tri, imenovanih trio predsedstev.
Sprejemanje odločitev je v Svetu EU odvisno od zadeve, o kateri se odloča – z navadno, s kvalificirano večino ali pa soglasno. Za približno štiri petine zakonodajnih zadev se odločitve sprejemajo s kvalificirano večino, kar pomeni, da mora predlog podpreti najmanj 55 % držav članic (to pomeni vsaj 15 držav), ki predstavljajo vsaj 65 % celotnega prebivalstva EU. Predlog je zavrnjen, če proti njemu glasujejo vsaj štiri države članice, ki predstavljajo najmanj 35 % celotnega prebivalstva EU.
Evropski svet
Ta institucija predstavlja najvišjo raven političnega sodelovanja med državami članicami. Predseduje ji stalni predsednik, ki ga izvoli Evropski svet za obdobje dveh let in pol z možnostjo enkratnega podaljšanja mandata. Evropski svet ima svoj sedež v Bruslju, kjer se sestane se vsaj štirikrat letno.
Čeprav ne sprejema evropskih zakonov, letnih proračunov in večletnega finančnega okvira EU, pa lahko Evropski svet obravnava zapletena in občutljiva vprašanja, ki jih države članice ne uspejo razrešiti v okviru Sveta Evropske unije. Poleg tega določa skupno zunanjo in varnostno politiko ter imenuje in določa kandidate za nekatere pomembne položaje v EU, na primer v Evropski komisiji in Evropski centralni banki.
Pravico glasovanja v Evropskem svetu imajo le voditelji držav ali vlad. Odločitve navadno sprejemajo s konsenzom, kar pomeni, da pri obravnavi predlogov v največji možni meri upoštevajo interese in pripombe vseh držav, tako da lahko končni predlog podprejo vsi. V nekaterih primerih Evropski svet odloča soglasno ali s kvalificirano večino (na enak način kot Svet EU).
Zaradi podobnosti v imenih moramo paziti, da ne pomešamo Sveta Evropske unije in Evropskega sveta, dveh različnih institucij EU, ter Sveta Evrope. Slednji je samostojna mednarodna organizacija s sedežem v Strasbourgu, ustanovljena leta 1949 za uveljavljanje in zaščito človekovih pravic, demokracije in pravne države v Evropi.
Evropska komisija
Evropsko komisijo sestavljajo predsednik in evropski komisarji, po eden iz vsake države članice, ter visoki predstavnik EU za zunanje zadeve in varnostno politiko.
Vloga Evropske komisije je, da zastopa in uveljavlja interese EU kot celote, predvsem tako da predlaga in izvaja evropske zakone in politike ter izvršuje proračun EU.
Čeprav Evropsko komisijo sestavljajo politiki, ki prihajajo iz držav članic, so ti pri svojem delu samostojni in niso odvisni od navodil posameznih držav.
Komisija svoje predloge pripravi na podlagi javnih posvetovanj s strokovnjaki in zainteresirano javnostjo. Brez ustreznega predloga komisije tako evropski zakon ne more nastati. Druge pomembne naloge Evropske komisije so:
- izvaja zakonodajo EU in skupaj s Sodiščem Evropske unije zagotavlja njeno pravilno uporabo;
- zastopa države članice EU v mednarodnih organizacijah, zlasti na področju trgovine in humanitarne pomoči;
- zastopa EU v pogajanjih za sklenitev mednarodnih sporazumov s tretjimi državami ali mednarodnimi organizacijami;
- nadzira porabo sredstev evropskega proračuna.
Evropska komisija ima svoj sedež v Bruslju, kjer se tudi sestaja. Odločitve navadno sprejema s soglasjem. Če se o predlogih odloča z glasovanjem, je za sprejem potrebna navadna večina, pri čemer ima vsak član komisije en glas.
Vsakdanje delo komisije opravljajo njeni uslužbenci, ki so organizirani v službe, imenovane generalni direktorati. Ti so pristojni za določena področja, vsakega pa vodi generalni direktor, ki je odgovoren pristojnemu komisarju.
Sodišče Evropske unije
Sodišče Evropske unije je pravzaprav sestavljeno iz dveh različnih sodišč:
- Sodišče, v katerega države članice imenujejo vsaka po enega sodnika in 11 generalnih pravobranilcev,
- Splošno sodišče, v katerega države članice imenujejo po dva sodnika iz vsake države.
Svoj sedež ima v Luksemburgu, kjer sodniki in generalni pravobranilci tudi opravljajo svoje redno delo. Ti so imenovani za dobo šestih let. Sodniki vsakega sodišča nato iz svojih vrst izvolijo predsednika za dobo treh let.
Evropska centralna banka
Glavna naloga ECB je zagotavljanje stabilnosti cen, druge pa so še:
- določa obrestne mere, po katerih posoja denar komercialnim bankam v evrskem območju, s čimer nadzoruje obtok denarja in inflacijo;
- upravlja devizne rezerve evrskega območja ter nakup in prodajo deviz za zagotavljanje stabilnosti menjalnih tečajev;
- zagotavlja varnost in trdnost evropskega bančnega sistema;
- odobri tiskanje bankovcev v državah evrskega območja;
- spremlja gibanje cen in ocenjuje tveganje za stabilnost cen na evrskem območju.
Člani ECB so predsednik in podpredsednik ter guvernerji centralnih bank držav članic EU. ECB ima tri organe odločanja:
- Svet ECB je najvišji organ odločanja. Sestavljajo ga člani izvršilnega odbora in guvernerji centralnih bank držav evroobmočja.
- Izvršilni odbor je pristojen za tekoče poslovanje ECB in ga sestavljajo predsednik, podpredsednik in štirje člani, ki jih za osem let imenujejo voditelji držav evroobmočja.
- Razširjeni svet ima svetovalno in usklajevalno vlogo ter ga sestavljajo predsednik, podpredsednik in guvernerji centralnih bank držav članic EU.
Prostori te institucije se nahajajo v Frankfurtu, ker se običajno dvakrat mesečno sestaja tudi Svet ECB.
Evropsko računsko sodišče
Evropsko računsko sodišče s sedežem v Luxembourgu sestavljajo predsednik in po en član iz vsake države članice EU. Imenuje jih Svet Evropske unije po posvetovanju z Evropskim parlamentom za obdobje šestih let z možnostjo podaljšanja mandata. Člani iz svojih vrst izvolijo predsednika za obdobje treh let.
Varovanje interesov zagotavlja predvsem na naslednje načine:
- opravlja revizijo prihodkov in odhodkov EU ter preverja, ali so bila sredstva EU pravilno zbrana in porabljena;
- preverja, kako osebe in organizacije upravljajo s sredstvi EU;
- Evropskemu uradu za boj proti goljufijam poroča o sumu goljufije, korupcije in drugih nezakonitih dejavnosti.
Zaključek
Že ta kratka predstavitev sedmih glavnih organov EU daje slutiti, kako zapletena je notranja organiziranost večnarodne politično-gospodarske povezave na stari celini.
Sestava posameznih organov, njihove pristojnosti in naloge ter razporeditev njihovih sedežev po državah članicah so namreč del medsebojnega dogovora in ravnovesja med državam članicami.
Ste opazili kakšno napako ali nedoslednost? Pišite na [email protected].