Z oddajo spodnjega obrazca potrjujem, da želim prejemati informacije preko e-pošte.
Časovni trak pripravljamo skupaj z Youtube kanalom Simona Purgerja. Določeni zgodovinski dogodki še niso pokriti.
Več o Simonu pa lahko izveš v 40. epizodi podkasta Goreči grm!
Na Kreti se je razvija napredna minojska civilizacija z bogato razvito kulturo. Mikenci s Peloponeza so od Minojcev prevzeli veliko kulturnih pridobitev.
V Indiji ob rekah Ind in Ganges se oblikujejo stare civilizacije: najprej indska, nato vedska, ki prinese brahmanizem oz. hinduizem. Na Kitajskem nastajajo mesta ob Modri in Rumeni reki.
Z grško kolonizacijo so se Grki razširili po obalah Sredozemskega morja. V začetku 5. st. pr. Kr. so izbruhnile grško-perzijske vojne, ko Grki naposled premagajo močnega nasprotnika – Perzijo.
Verovanje je bilo zelo pomemben del grške kulture. Grki so si bogove predstavljali precej po človeško. Posebno veljavo so imele Olimpijske igre, ki niso bile le športni, ampak tudi verski dogodek.
Grki so živeli v majhnih mestnih državicah, imenovanih polisi. Nekatere so vodili plemiči, vladarji ali maloštevilna elita. V Atenah pa se uveljavi demokracija.
V času rimske republike so plemiči (patriciji) imeli glavno besedo v državi, senat je imenoval dva konzula, ki sta vodila državo. Plebejci (svobodni neplemiči) so si prizadevali za več pravic.
V zlati dobi klasične Grčije so se Atene razvile v kulturno prestolnico z demokracijo, Spartanci pa so krepili svojo kopensko vojsko.
Makedonski kralj Aleksander je kot izjemen vojskovodja svojo državico razširil preko Perzije vse do Egipta in Indije ter postavil temelje helenizmu: širjenju grške kulture.
S širjenjem makedonske države pod Aleksandrom Velikim se širi tudi vpliv grške kulture, ki se na velikem ozemlju od Sredozemlja do Indije, meša z drugimi kulturami.
Julij Cezar in Gaj Oktavijan Avgust sta rimsko republiko preoblikovala v cesarstvo. Avgust je postal prvi cesar, 1. in 2. stoletje pa je bilo obdobje razcveta rimske države.
Jezus Kristus je s svojim zgledom in usmiljenim pogledom na človeka močno spremenil potek zgodovine. Krščanstvo se je že v antiki hitro širilo in postalo temelj evropske kulture.
Od 2. st. pr. Kr. so Rimljani postopno prodirali v naše kraje in si jih v 1.st. podredili. Tu so ostali do konca antike. Na našem ozemlju so pustili veliko sledi.
Ogromno rimsko cesarstvo se je od 3. stoletja dalje soočalo z mnogimi težavami, leta 476 je zahodni del cesarstva propadel.
Krščanska vera se je širila, večina evropskih narodov je sprejela krščanstvo. Katoliška cerkev je imela velik vpliv v družbi in je postala pomemben del fevdalne družbe. Krščanska kultura mnoge navdihuje in prekvasi Evropo.
Krščanska vera se je širila, večina evropskih narodov je sprejela krščanstvo. Katoliška cerkev je imela velik vpliv v družbi in je postala pomemben del fevdalne družbe. Krščanska kultura mnoge navdihuje in prekvasi Evropo.
Kmetijstvo, obrt in trgovina so v visokem srednjem veku doživljali razcvet. Pojavilo se je bančništvo, nastala so mnoga mesta.
Turška država je konec srednjega veka postala velesila in zavladala obsežnemu ozemlju zahvaljujoč dobro organiziranemu državnemu aparatu, močni vojski in kultu sultana.
Prodirali so po Balkanskem polotoku, proti Bližnjem vzhodu, 1453 zavzeli Konstantinopel in si v 16. st. podredili večji del Panonske nižine.
Kmetje so se plemičem upirali zaradi težkih fevdalnih bremen ter izkoriščanja plemičev, težili so jih še lakota, bolezni, turški vpadi in omejevanje njihove trgovine.
Turki so velikokrat vpadli v slovenske dežele in jih oplenili. Preprosti prebivalci so se zatekli za obzidje mest, gradili so protiturške tabore.
V 16. stoletju se je kritika Katoliške cerkve pojavila v več deželah, nastale so različne nove protestantske skupnosti. Evropa se je versko znova razdelila, kar je povzročalo številne spore in naposled tudi verske vojne.
Primož Trubar in njegovi somišljeniki se trudijo za razvoj protestantske cerkve na Slovenskem in z izdajanjem slovenskim knjig postavijo temelje slovenskega knjižnega jezika.
Mnoge evropske države so v novem veku postale absolutistične monarhije, vodili so jih kralji, ki so imeli popolno oblast v državi.
Marija Terezija in Jožef II. sta v habsburški monarhiji uvedla vrsto reform, ki so modernizirale državo.
Slovenske dežele so zaradi reform doživele velik gospodarski in kulturni napredek. Slovenski razsvetljenci so si prizadevali za večji pomen slovenskega jezika in kulture.
V Franciji so bile družbene razmere zelo zaostrene, razsvetljenske ideje in revščina so sprožile splošno vstajo.
Nižji sloji se v Franciji uprejo fevdalni oblasti, strmoglavijo kralja in uvedejo republiko, ki za časa jakobincev doživi krvavo zaostritev.
Napoleon si je z vojsko in sorodniki pokoril velik del Evrope, a je bil na koncu poražen in izgnan na sredo Atlantika.
Francozi premagajo Avstrijo in ji odvzamejo ozemlje ob Jadranskem morju, da bi ji preprečili trgovanje.
Francozi premagajo Avstrijo in Sveta aliansa in liberalna ter nacionalna gibanja
Po Napoleonovem porazu so se evropski vladarji zbrali na Dunaju ter se dogovarjali o novih mejah. Želeli so zaustaviti prodor liberalnih idej ter omejiti nacionalna gibanja. Ustanovili so politično-vojaško zvezo sveto alianso, ki pa je zaradi nasprotij med državami in revolucij kasneje razpadla.ji odvzamejo ozemlje ob Jadranskem morju, da bi ji preprečili trgovanje.
Po prvi svetovni vojni nastane Kraljevina Srbov, Hrvatov in Slovencev, ki je bila centralizirana in unitaristična država. Slovenci so se delili v tri politične tabore: liberalnega, katoliškega in delavskega.
Štajersko so obranili slovenski vojaki pod vodstvom Rudolfa Maistra, večina Koroške je pripadla Avstriji zaradi plebiscita leta 1920, Italija je zasedla celotno zahodno slovensko ozemlje, Prekmurje pa se je po dolgih stoletjih združilo z ostalimi slovenskimi deželami.
Slovenske dežele so bile v Kraljevini SHS (Jugoslaviji) najbolj razvit del države. Industrija, promet in turizem so se pospešeno razvijali, slovenski kmet pa se je srečeval s težavami.
Kralj Aleksander je uvedel osebno diktaturo in preimenoval državo v Jugoslavijo. Krepi se centralizem, kralja pa leta 1934 ubijejo v atentatu. Sledi obdobje kraljevega namestništva.
Nemci so s svojo bliskovito vojno uspešno začeli drugo svetovno vojno in si podredili okoliške države ter nadzorovali velik del Evrope.
Aprila 1941 so Nemci s svojimi zavezniki napadli Jugoslavijo in jo razkosali. Na njihovo okupacijo so se Slovenci odzvali na različne načine.
V boju proti okupatorju so se oblikovale različne skupine, vodilno vlogo je prevzemala Osvobodilna fronta pod vodstvom komunistov.
Okupacija Slovenije med drugo svetovno vojno je sprožila spopad med samimi Slovenci. Partizanskemu taboru se je nasproti postavil meščansko-katoliški, ki se je zavedal nevarnosti komunizma.
Po koncu 2. svetovne vojne nastane OZN, z nacisti in njihovimi sodelavci različno obračunavajo.
Partizani so premagali okupatorje, komunistična partija pa je prevzela oblast in se krvavo maščevala nasprotnikom.
To spletno mesto uporablja piškotke, da vam lahko zagotovimo najboljšo možno uporabniško izkušnjo. Podatki o piškotkih so shranjeni v vašem brskalniku in opravljajo funkcije, kot je prepoznavanje, ko se vrnete na naše spletno mesto, in pomagajo naši ekipi razumeti, kateri deli spletnega mesta se vam zdijo najbolj zanimivi in uporabni.
Ti piškotki so nujno potrebni za delovanje spletne strani.
Če onemogočite te piškotke, ne bomo mogli shraniti Vaših nastavitev. Dovoljenje za piškotke boste morali zavrniti ob vsakem obisku znova.
To spletno mesto uporablja Google Analytics za zbiranje anonimnih informacij, kot so število obiskovalcev spletnega mesta in najbolj priljubljene strani.
Če je ta piškotek omogočen, nam pomaga izboljšati naše spletno mesto.
Prosimo, omogočite obvezne piškotke, da lahko shranimo Vaše nastavitve.
