Koliko je dostojanstvo posameznika vredno na trgu dela?

Prekarno in dostojno delo

Se vam zdijo 8-urni delavnik, plačan dopust in plačana bolniška nekaj samoumevnega? Ni vedno tako. Danes se vse več ljudi srečuje s kratkotrajnimi pogodbami, delom prek spletnih platform ali delom prek s. p., kadar to ni upravičeno. Ta pojav imenujemo prekarizacija, takšne oblike dela pa prekarne.

Ljudje smo si glede dela različni

Vsako delovno mesto prinaša določene pogoje in je bolj »pisano na kožo« ljudem s specifičnimi vrednotami.

Nekaterim so pomembne vrednote varnosti, stabilnosti in predvidljivosti dela ter zaposlitve, kar je bolj značilno za starejše generacije. Drugim sta pomembnejši prilagodljivost in fleksibilnost, kar pogosto pomeni manj varnosti, več nepredvidljivosti in sprememb na zaposlitveni poti.

Oglejmo si dva primera.

Več varnosti. Rok je referent na upravni enoti. Ima pogodbo za nedoločen čas, fiksen delovni čas, v sistemu so določeni plačni razredi in možna so napredovanja. V takšni organizacijski kulturi so poudarjene vrednote spoštovanja hierarhije, rednosti in dolgoročne socialne varnosti. Roku je takšno delovno mesto všeč, saj odplačuje kredit in skrbi za družino.

Več fleksibilnosti. Sara je strokovnjakinja za socialna omrežja. Delo opravlja prek s.p. Za njeno delovno mesto je značilno projektno delo, vezano na več naročnikov. To Sari prinaša veliko svobode pri določanju delovnika, hkrati pa tudi negotovost, saj prihodek ni fiksen. Izstopajo vrednote osebne svobode, nenehnega učenja in dinamičnosti. Sara mora več pozornosti nameniti tudi gradnji osebne podobe (osebna blagovna znamka), bolje mora tudi poznati svet financ.

Nekaterim je pri delu bolj pomembna varnost, drugim pa fleksibilnost. Obe izbiri imata določene prednosti in slabosti.

V nadaljevanju si oglejmo standardne in nestandardne oblike dela, njihove značilnosti ter nekaj konkretnih primerov.

Standardne oblike zaposlitve

Standardna zaposlitev je zaposlitev za nedoločen čas, pri kateri se sklene pogodba za praviloma polni delovni čas. Temelji na varnosti in stabilnosti, saj delavcu zagotavlja polno pravno varstvo, socialne ugodnosti ter pravice iz kolektivnih pogodb.

Za standardne oblike zaposlitve je značilno:

dolgoročna zaposlitev: pogodba za nedoločen čas zagotavlja stabilnost;
polni delovni čas: običajno 40 ur na teden s predvidljivim urnikom;
socialne pravice, kot so plačane bolniške odsotnosti, plačan dopust in prispevki za pokojnino;
zdravstveno zavarovanje, ki omogoča brezplačen dostop do zdravnikov;
kolektivna pogodba, ki določa »pravila igre« za vse delavce in delodajalce na določenem delovnem področju ter med drugim opredeljuje možnosti za napredovanje, višino plače, možnosti za osebni razvoj;
varstvo pred odpovedjo delovnega razmerja: delodajalec delavca ne more odpustiti čez noč, saj obstajajo odpovedni roki;
minimalni standardi varnosti, kot so pravica do odmorov, omejitev nadur, primerni pogoji dela in ustrezna oprema.

Nestandardne oblike zaposlitve

Te oblike v določenih elementih odstopajo od klasične zaposlitve. Na primer:

zaposlitev za določen čas: projektna ali sezonska dela z vnaprej določenim trajanjem;
agencijsko delo: delavci so zaposleni pri agenciji, ki jih napoti k različnim delodajalcem;
zaposlitev s krajšim delovnim časom: manj kot 40 ur tedensko;
delo dijakov in študentov prek napotnice;
prikrita delovna razmerja: navidezni samozaposleni (s.p.), ki dejansko delajo kot redno zaposleni pri enem delodajalcu;
ekonomsko odvisne osebe: podjetniki, ki so odvisni od enega ali majhnega števila naročnikov;
raznovrstno pogodbeno delo: delo na podlagi podjemnih ali avtorskih pogodb;
delo na črno in nezakonito delo: delo zunaj dopustnih pravnih oblik.

V spodnji tabeli so predstavljene slabosti in prednosti nestandardnih oblik zaposlitve.

Prekarnost

Prekarnost označuje obliko zaposlitve, značilno za negotovo, kratkotrajno, začasno in občasno plačano delovno aktivnost. Prekarno delo ne zagotavlja zadostne socialne zaščite, pravic, stabilnosti in dostojnega zaslužka, kot jih imajo redno zaposleni.

Prekarno delo spada med nestandardne oblike zaposlitve.

Oglejmo si primere, kjer se v Sloveniji prekarnost najizraziteje pojavlja. Vsem je skupno, da podjetje zmanjša svoje stroške in tveganja ter jih prenese na delavca. Delavec sicer postane »sam svoj šef«, kar zveni privlačno, dokler ne ugotovi, kaj vse mora za to žrtvovati.

a) Agencijsko delo: Delavec je zaposlen pri agenciji, ki ga nato »posodi« drugemu podjetju. Tak delavec ima pogosto manj ugodnosti in šibkejšo pravno zaščito kot sodelavci, ki so v podjetju zaposleni neposredno.

Proizvodna linija v velikem slovenskem podjetju za izdelavo avtomobilov ali gospodinjskih aparatov. Na istem stroju delata dva delavca: eden je zaposlen v podjetju, drugi pri agenciji. Agencijski delavec ima pogosto krajši odpovedni rok, obravnava se ga kot »začasnega«, nima nikogar, ki bi se zanj postavil (sindikat) in nima udeležbe pri morebitnem dobičku podjetja.

b) Delo prek pogodb civilnega prava (avtorska in podjemna pogodba): To delo je časovno omejeno na konkretno nalogo ali projekt.

Primeri: Lektoriranje knjige, prevajanje strokovnega besedila, nastop glasbenika na dogodkih. Delavci, ki delajo po teh pogodbah, niso v rednem delovnem razmerju, zato nimajo zagotovljenega plačanega dopusta, regresa ali bolniškega nadomestila. Če si zaradi bolezni želijo vzeti teden dni prosto, morajo že vnaprej razmišljati, kako bodo pokrili ta izpad dohodka.

c) Platformno delo: Relativno nova oblika dela prek spletnih aplikacij (npr. dostavljavci hrane), kjer algoritem določa, kdo bo dobil delo in koliko bo zanj plačan. Delavci so običajno samozaposleni ali delajo prek študentske napotnice, vsa tveganja (okvara opreme, nesreča, upad naročil) pa nosijo sami. Če na določen dan ni nobenega naročila, delavec za tisti dan ne prejme plačila.

Vsem prekarnim oblikam dela je skupno, da podjetje zmanjša svoje stroške in tveganja ter jih prenese na delavca.

Izzivi v zvezi s prekarnim delom

Prekarno delo, ki smo ga opredelili zgoraj, vpliva na različne vidike življenja posameznika. Poglejmo si nekatere izmed teh vidikov.

Vpliv prekarnega dela na osamosvajanje mladih: Mladi par se zaradi kratkoročnih zaposlitev težje osamosvaja, ne more dobiti kredita za stanovanje in odlaša z ustvarjanjem družine.
Neuveljavljanje pravic: Varnostnik dela nadure brez plačila, a se ne upa pritožiti, ker se boji izgube službe. Meni, da druge službe ne more dobiti in da je od te službe odvisna njegova družina.
Prikrita delovna razmerja: Grafična oblikovalka prek svojega s. p. dela več kot 90 % časa zgolj za enega naročnika. Pri njem ima določen delovni čas, a si mora sama plačevati prispevke in nima plačane bolniške.
Odvisni samozaposleni: Prevajalec kot s. p. dela skoraj izključno za eno založbo. Če založba prekine sodelovanje, prevajalec ostane brez prihodkov.
Socialna in delovna negotovost: Sezonska delavka v turizmu pogosto menja zaposlitve, kar ji povzroča nenehen stres glede prihodnosti.

Prekarno delo skriva številne pasti, ki sprva morda niso vidne.

Prisilno delo – še korak dlje od prekarnega

V nekaterih primerih oblike dela postanejo povsem nesprejemljive. Gre za prisilno delo, najskrajnejšo obliko izkoriščanja. Zanj so značilni:

neustrezno plačilo, ki ne omogoča dostojnega preživetja;
negotovost glede plačila, kot so zamude ali pretirana odvisnost od rezultatov, kar delavca spravlja v stisko;
neustrezen delovni čas, bodisi preveč ur brez počitka ali premalo ur, da bi delavec lahko zaslužil za preživetje;
izkoriščevalski prijemi, kot so psihološka manipulacija ali fizični pritiski.

Kako prepoznamo prekarnost v praksi?

Prekarnost lahko pogosto prepoznamo že v oglasih za delo, kjer so na primer razvidni elementi delovnega razmerja ali druge nedovoljene prakse.

Če oglas zahteva delo v prostorih delodajalca, uporabo njegove opreme in strogo določen urnik, hkrati pa pogojuje sodelovanje z določeno pravno obliko (prijavi se lahko samo s. p.), gre verjetno za prikrito delovno razmerje. Zakon določa, da bi morala biti v takem primeru oseba redno zaposlena

Delodajalci včasih zahtevajo delo na podlagi civilnih pogodb za naloge, ki bi morale biti opravljene v okviru redne zaposlitve (npr. delo prek avtorske pogodbe za dela, ki niso avtorska ali drugačen zapis del v pogodbah, kot je dejanska vsebina dela).

Poleg oglasov za delo lahko prekarnost prepoznamo tudi po naslednjih znakih:

Neuveljavljanje pravic zaradi strahu: Prekarnost se pojavlja tam, kjer si delavci zaradi strahu pred izgubo naslednje pogodbe ne upajo uveljavljati pravic, kot so plačane nadure ali regres.
Nizka socialna varnost: Če plačani prispevki ne zagotavljajo varne pokojnine, je to jasen znak prekarnosti.

Strokovnjaki in raziskava MAPA opozarjajo na porast netipičnih oblik dela v Sloveniji. Čeprav standardna zaposlitev ostaja norma, hitro naraščanje negotovih oblik dela ustvarja “družbo dveh hitrosti”, kjer so predvsem mladi potisnjeni na rob varnosti. Rešitev, ki jo predlaga stroka, je prilagoditev socialnih sistemov tako, da bodo varovali vse delavce, ne glede na vrsto pogodbe.

Dva predloga ukrepov iz raziskave MAPA:

Pristop »vsako delo šteje«: gre za razširitev pravice do socialnega zavarovanja, tako da bi vsaka ura dela prinesla sorazmeren delež pravic. Slovenija je to že delno uvedla pri pokojninskem zavarovanju za študentsko delo, ki se zdaj všteva v zavarovalno dobo.

Predlog dostopa do nadomestila za brezposelnost za samozaposlene. To bi dosegli s prilagoditvijo pogojev, da bi bili do tega nadomestila upravičeni vsi, ki so določen čas opravljali katerokoli obliko plačanega dela (ne zgolj preko klasične pogodbe o zaposlitvi.

Dostojno delo kot nasprotje prekarnega

Dostojno delo temelji na spoštovanju delavskih pravic in človekovega dostojanstva. Medtem ko prekarno delo posameznika drži v nenehni pripravljenosti in negotovosti, mu dostojno delo v večji meri omogoča načrtovanje življenja, varnost ter osebni in zaposlitveni razvoj.

Koncept dostojnega dela, ki ga je razvila Mednarodna organizacija dela (ILO), ne pomeni le »imeti službo«, temveč vključuje štiri ključne stebre:

zaposlovanje: vsakdo bi moral imeti možnost najti delo, ki je produktivno, pravično plačano in po možnosti tudi notranje navdihujoče,
socialna zaščita: zagotavljanje varnosti v primeru bolezni, poškodbe pri delu, starševstva ali starosti (pokojnina),
delavske pravice: spoštovanje osnovnih pravic, kot sta prepoved diskriminacije (npr. žensk, oseb z oviranostmi) in varnost pri delu,
socialni dialog: možnost, da se delavci povezujejo (sindikati) in sodelujejo pri odločitvah, ki vplivajo na njihovo delovno okolje (več o tem, kako ta dialog poteka in zakaj je pomemben za stabilnost družbe, si lahko preberete v lekciji Socialni dialog)

Razumevanje razlik med dostojnim in prekarnim delom je ključno za prepoznavanje pogojev, ki na eni strani zagotavljajo stabilnost, varnost in kakovost življenja delavcev, na drugi pa vodijo v negotovost, slabše pogoje in omejene možnosti za napredovanje.

Dostojno delo je nasprotje prekarnega dela.

Od preživetja do izpolnitve poslanstva

Delo in zaposlitev sta v življenju pogosto močno prepletena, ni pa to nujno. Morda iščeš redno zaposlitev in se ti ponudi priložnost za priložnostno ali projektno delo. Morda pa opravljaš veliko različnih del in nalog, kar opazi delodajalec in ti ponudi redno zaposlitev.

Ameriški avtor Simon Sinek poudarja, da v mnogih življenjskih situacijah pogosto pozabimo na vprašanje »Zakaj?«. Večina ljudi sicer ve, kaj dela, nekateri vedo, kako to delajo (katere veščine uporabljajo ali po čem se njihovo delo razlikuje od drugih), le redki pa razmišljajo, zakaj to delajo – kakšen je njihov namen ali poslanstvo.

Pri določenih oblikah prekarnega dela, zlasti pri tistih, v katere se posameznik poda zaradi nemoči, se njegov odgovor na vprašanje »zakaj« skrči na vsakodnevno preživetje (delam, da preživim dan).

Na drugi strani so osebe, ki prav zaradi svojega odgovora na vprašanje »zakaj« prostovoljno izbirajo prekarne oblike zaposlitve (novinar, ki želi »spremeniti svet«, podjetniški začetnik, ki sanja o širitvi podjetja). Zaradi svojega »zakaj« so pripravljeni hoditi po robu in pogosto žrtvovati varnost ter zdravje.

Dostojno delo človeku nudi dovolj varnosti in stabilnosti, da lahko razmišlja tako o svoji varnosti kot tudi o svojem »zakaj«. Ko delo postane več kot le nujno zlo za plačilo življenjskih stroškov in več kot le žrtvovanje za oddaljene cilje, postane vir osebnega zadovoljstva in dostojanstva.