Ta aktivnost je najmočnejša, kadar se izvaja v skupini, kjer obstaja dovolj zaupanja in kjer lahko izvajalec dobro drži varen okvir.
Pred začetkom je priporočljivo jasno ločiti med simulacijo in resničnim vedenjem. Udeleženci lahko v vlogi preizkušajo različne strategije političnega komuniciranja, vendar ne smejo nikogar dejansko ponižati, prestrašiti, izključiti ali mu škodovati.
Uporaba prompt listkov je posebej priporočljiva pri skupinah, kjer bi lahko razprava o političnih stališčih postala preveč osebna ali občutljiva. Ker udeleženci zagovarjajo dodeljeno vlogo in ne nujno svojih prepričanj, lahko lažje raziskujejo različne politične pozicije, slogane in načine nagovarjanja volivcev.
Izvajalec naj pazi, da prompt listki ne utrjujejo škodljivih stereotipov o resničnih družbenih skupinah. Bolje je oblikovati namišljene stranke z vrednotami, prioritetami in izzivi kot pa neposredno posnemati resnične politične stranke.
Izvajalec naj med kampanjo opazuje dogajanje in si zapisuje primere, ki jih lahko uporabi pri refleksiji. Prav sporne situacije so pogosto najbolj dragocene za učenje, če jih skupina po koncu varno in iskreno analizira.
Če je skupina mlajša ali manj povezana, naj izvajalec sporne prakse omeji ali jih vnaprej strukturira, na primer z vnaprej pripravljenimi karticami kampanjskih strategij. Pri starejših in bolj zrelih skupinah je simulacija lahko bolj odprta.
Pri mlajših udeležencih naj bodo programi vezani na zelo konkretne teme, na primer življenje v šoli, prosti čas, varnost, prehrana, odnosi, urejenost prostorov ali dejavnosti za mlade.
Pri starejših udeležencih se lahko aktivnost poveže s širšimi družbenimi vprašanji, kot so volilna udeležba, populizem, politično oglaševanje, vpliv medijev, predvolilne obljube, koalicije ali odgovornost izvoljenih predstavnikov.
Če aktivnost traja več dni, naj izvajalec vnaprej določi, kdaj so dovoljene kampanjske aktivnosti in kdaj ne. S tem prepreči, da bi kampanja preveč prevzela celoten program ali postala naporna za udeležence.
Pri skrčeni izvedbi v dveh dneh naj izvajalec posebej pazi na čas. Prvi dan naj bo namenjen oblikovanju strank, izbiri kandidatov, pripravi programa in začetku kampanje. Drugi dan naj bo namenjen soočenjem, zaključnemu nagovarjanju volivcev, volitvam in refleksiji.
Primer dvodnevne izvedbe:
- dan: uvod v aktivnost, predstavitev pravil, žreb strank, oblikovanje identitete stranke, izbira kandidata, priprava programa in začetek kampanje.
- dan: nadaljevanje kampanje, politična soočenja, zaključni nagovori, volitve, razglasitev rezultatov in zaključna refleksija.
Dobro je vključiti vloge za udeležence, ki ne želijo biti kandidati. To so lahko:
- vodja kampanje,
- pisec programa,
- oblikovalec plakatov,
- predstavnik za medije,
- pogajalec,
- moderator soočenja,
- član volilne komisije,
- novinar,
- opazovalec kampanje,
- svetovalec kandidata.
Po volitvah naj izvajalec ne moralizira prehitro. Bolje je, da udeležence z vprašanji vodi do tega, da sami prepoznajo, katere prakse so bile učinkovite, katere problematične in zakaj so demokratična pravila pomembna.