Želim prejemati informacije o portalu razgledan.si

Z oddajo spodnjega obrazca potrjujem, da želim prejemati informacije preko e-pošte.

Od razsojanja v sporih do nadzora drugih organov ...

Sodna veja oblasti v Sloveniji

Kot socialna bitja smo vselej živeli v skupnostih in lahko si predstavljamo, da so bila med nami vedno prisotna tudi nesoglasja. Iz zgodovinskih virov vemo, da je v vsaki skupnosti obstajal organ, na primer poglavar ali zbor starešin, ki so mu ljudje zaupali razsojanje v medsebojnih sporih. Do danes se je kar nekaj stvari spremenilo: odnosi so kompleksnejši, poglavarje in starešine pa so zamenjali sodni aparati. Te danes imenujemo sodna veja oblasti. V tej lekciji si bomo ogledali, kaj vse sodna veja oblasti počne in zakaj so za njeno delovanje potrebna vsa ta različna sodišča.

Sodna veja oblasti je poleg zakonodajne in izvršilne tretja veja oblasti v demokratičnih sistemih.

Sestavljajo jo sodišča, ki tvorijo pravosodje v ožjem pomenu besede. Z delovanjem sodišč je tesno povezano tudi delovanje nekaterih drugih organov, kot so državno tožilstvo, odvetništvo, notariat in drugi, ki pa ne opravljajo sodne funkcije in ne sodijo v sodno vejo oblasti. Ti organi skupaj s sodišči tvorijo pravosodni sistem v širšem pomenu besede.

Pravosodje v ožjem pomenu besede tvorijo sodišča, pravosodje v širšem pomenu besede pa še drugi, s sodišči povezani organi, ki pa ne sodijo v sodno vejo oblasti.

Katere vrste sodišč poznamo v Sloveniji?

Sodišča v Sloveniji delimo na:

  • sodišča višjih in nižjih stopenj,
  • okrožna in okrajna,
  • splošna in specializirana ter
  • sodišča, ki delujejo v različnih krajih.

Zmeda, kajne? Veliko bolj jasno je delitev predstavljena na spodnji grafiki.

Stopnje sodišč

Sodišča v Sloveniji so strukturirana v več stopenj. Poznamo prvostopenjska sodišča, drugostopenjska (pritožbena) sodišča in tretjestopenjsko Vrhovno sodišče Republike Slovenije, ki je najvišje sodišče.

Prvostopenjska sodišča so tista, ki prva razsojajo o zadevi.

Višja sodišča odločajo o pritožbah posameznikov zoper odločbe nižjih sodišč, zato jih imenujemo tudi pritožbena sodišča.

Pritožbe so redno pravno sredstvo, s katerim lahko posameznik zahteva, da višje sodišče preveri pravilnost prvostopenjske sodbe. To pomeni, da višje sodišče odločbo prvostopenjskega sodišča lahko preverja iz treh vidikov (odvisno od tega, kaj pritožnik očita):

  1. z vidika pravilnosti ugotovitve dejstev (dejanskega stanja nekega primera),
  2. z vidika pravilnosti uporabe vsebinskih določb zakonov in drugih predpisov in
  3. z vidika pravilnosti vodenja samega sodnega postopka.

Zaradi zagotavljanja pravne varnosti večina današnjih pravnih redov pozna še tretjo stopnjo sodišč. Ta je pristojna za obravnavo izrednih pravnih sredstev, kot je na primer revizija. V Sloveniji ima to funkcijo Vrhovno sodišče, ki ne presoja pravilnosti odločb nižjih sodišč z vseh vidikov, pač pa z vidika pravilne uporabe vsebinskih določb zakonov in drugih predpisov ter z vidika pravilnega vodenja postopka.

Omenimo še Ustavno sodišče, pri katerem pa je potrebno poudariti, da ne gre za eno stopnja nad Vrhovnim sodiščem, temveč da ima Ustavno sodišče v odnosu do drugih sodišč drugačno nalogo. Ustavno sodišče namreč ni pristojno za presojo pravilnosti sodnih odločb iz zgoraj naštetih treh vidikov, ampak jih presoja iz vidika spoštovanja človekovih pravic in svoboščin, ki jih določa Ustava. Drugače povedano: če neka pravica ni povzdignjena v ustavno pravico, Ustavno sodišče o njej ne more odločati v okviru ustavne pritožbe.

Če nekaj ni ustavna pravica, ne sodi na ustavno sodišče

Kupec ima pravico, da od prodajalca zahteva popravilo kupljene stvari z napako. Če kupec s svojim zahtevkom na popravilo stvari ne bi uspel na nobeni stopnji, se ne bi mogel obrniti na Ustavno sodišče, saj pravica do popravila stvari ni ustavna pravica.

Če bi pa po drugi strani kupec zatrjeval, da sodišča niso dovolila, da bi se o sporu izjavil in da so brez razloga zavrnili njegove dokaze, bi po neuspehu na vseh stopnjah lahko na Ustavno sodišče vložil ustavno pritožbo, saj je pravica do izjave namreč ena od ustavnih pravic.

Ustavno sodišče ni le še ena stopnja nad Vrhovnim sodiščem.

Okrožna in okrajna sodišča: v čem je razlika?

Večina ljudi zmotno misli, da so okrožna in okrajna sodišča med seboj v razmerju višjega in nižjega sodišča, vendar temu ni tako.

Že na skici vidimo, da so okrajna in okrožna sodišča vsa prvostopenjska. Razlika med njimi je le v tem, da zakoni, ki urejajo posamezno vrsto postopkov, določajo, da bodo nekatere vrste postopkov reševala okrajna in druge okrožna sodišča. Ko se vprašamo o tem, ali je pristojno okrožno ali okrajno sodišče, se vprašamo o stvarni pristojnosti sodišč.

Prvi primer

Po Zakonu o pravdnem postopku so okrajna sodišča na primer pristojna za sojenje v sporih o premoženjskopravnih zahtevkih, če vrednost spornega predmeta ne presega 20.000 EUR, za presojanje sporov iz najemnih razmerij in podobno.

Po drugi strani so Okrožna sodišča pristojna za sojenje v sporih o premoženjskopravnih zahtevkih, katerih vrednost presega 20.000 EUR, za razsojanje v sporih med gospodarskimi družbami (gospodarski spori) in drugimi.

Drugi primer

Zakon o kazenskem postopku določa, da na prvi stopnji sodijo okrajna sodišča o kaznivih dejanjih, za katera je kot glavna kazen predpisana denarna kazen ali kazen zapora do treh let.

Okrožna sodišča pa na primer presojajo o kaznivih dejanjih, za katera je v zakonu predpisana zaporna kazen zapora nad tremi leti.

Okrajna in okrožna sodišča niso v medsebojnem razmerju višjih in nižjih sodišč. Obojna so namreč sodišča prve stopnje.

Splošna in specializirana sodišča

V slovenskem sodnem sistemu poznamo tudi razlikovanje med splošnimi in specializiranimi sodišči.

Povedano zelo poenostavljeno, so splošna sodišča namenjena obravnavi zelo širokega nabora primerov, specializirana pa obravnavi le primerov z določenega področja.

V okviru splošnih sodišč tako delujejo različni oddelki, in sicer pravdni oddelek, nepravdni oddelek, gospodarski oddelek, kazenski oddelek, oddelek za prekrške, zemljiška knjiga, zapuščinsko sodišče, oddelek za izvršbe, itd.

Specializirana sodišča pa so:

  • delovna sodišča (ki delujejo v različnih krajih) in eno Delovno in socialno sodišče v Ljubljani,
  • Višje delovno in socialno sodišče v Ljubljani ter
  • Upravno sodišče.

Krajevna pristojnost sodišč

Sodišča delujejo v različnih krajih po Sloveniji. Kako vemo, na katero sodišče se v posamezni zadevi obrniti? Odgovor na to vprašanje najdemo s pomočjo pravil o krajevni pristojnosti sodišč.

Slovenija je razdeljena na območja višjih sodišč. Ta so štiri in sicer območje Višjega sodišča v Celju, Kopru, Mariboru in Ljubljani. Območje posameznega višjega sodišča je nato razdeljeno na okrožja, ki so v krajevni pristojnosti posameznih okrožnih sodišč, okrožja pa so dalje razdeljena še na okraje, v krajevni pristojnosti okrajnih sodišč. Krajevna pristojnost se določi glede na okoliščine konkretnega primera.

Slovenija je razdeljena na štiri območja (štiri višja sodišča), ta so nadalje razdeljena na okrožja, okrožja pa na okraje.

Poglejmo si primer prodajalca, ki kupcu proda avtomobil, na katerem se že po tednu vožnje okvari motor. V katerem kraju lahko kupec toži prodajalca?

  • Kupec lahko prodajalca toži na sodišču v kraju, v katerem ima prodajalec prebivališče oziroma sedež, če je gospodarska družba.
  • Če je kupec potrošnik in je prodajalec gospodarska družba, bo kupec prodajalca lahko tožil tudi v kraju, v katerem prebiva potrošnik.
  • Lahko pa ga toži tudi v kraju, v katerem bi moral prodajalec izpolniti svojo obveznost. Če bi se recimo kupec in prodajalec dogovorila, da bo prodajalec vozilo predal, kupec pa ga bo prevzel v Kopru, bo kupec prodajalca lahko tožil tudi pred Koprskim sodiščem, čeprav tam ne živi noben od njiju.

Ustavno sodišče

Ustavno sodišče ima glede na ostala sodišča poseben položaj, ki izvira iz njegovih pristojnosti, saj so te drugačne kot pristojnosti ostalih sodišč.

Ustavno sodišče je pristojno, da odloča o:

  • skladnosti nižjih pravnih aktov z višjimi pravnimi akti (ustavosodna funkcija),
  • ustavnih pritožbah zaradi kršitev človekovih pravic in temeljnih svoboščin (varovanje človekovih pravic in temeljnih svoboščin),
  • sporih glede pristojnosti organov (razsojanje v kompetenčnih sporih),
  • protiustavnosti aktov in delovanja političnih strank;
  • drugih zadevah, ki jih določajo ustava ali zakoni.

Na Ustavnem sodišču sodijo ustavni sodniki, ki jih izvoli državni zbor, in sicer na predlog predsednika republike in prihajajo iz vrst pravnih strokovnjakov.

Ustavnih sodnikov je devet in imajo za razliko od ostalih sodnikov omejen mandat. Ta traja 9 let, pri čemer ne poteče vsem sodnikom naenkrat, zato se nikoli ne zamenjajo vsi ustavni sodniki hkrati. Po poteku mandata posamezni ustavni sodnik ne more biti ponovno izvoljen.

Funkcije sodne veje oblasti

Razsojanje v sporih pa še zdaleč ni edina funkcija sodne veje oblasti. Poleg te sodna veja oblasti opravlja še štiri druge funkcije:

  • nadzira delo državne uprave,
  • skrbi za skladnost zakonov z ustavo in podzakonskih aktov z zakoni,
  • varuje človekove pravice in temeljne svoboščine ter
  • rešuje spore o pristojnostih med različnimi organi.

Sodna veja oblasti v Sloveniji opravlja pet funkcij.

Oglejmo si vsako od teh petih funkcij posebej.

1. Razsojanje v sporih

Sojenje v konkretnih primerih je verjetno najbolj znana funkcija sodne veje oblasti. Strokovno ji rečemo razlagalna funkcija.

Pri zakonih gre namreč za zelo splošna določila, ki dopuščajo več razlag. S tem ni nič narobe, saj je nemogoče v pravila zajeti čisto vse možne življenjske primere, ki se lahko pripetijo. Sodišča so pomembna prav zato, da bi v enakih primerih vselej uporabili enako razlago predpisov.

Pri razsojanju v sporih je ključnega pomena, da zagotovimo, da se v enakih primerih vedno uporabi enaka razlaga predpisov in v različnih, različna.

Sodniki poznajo celoten skupek pravnih pravil, ki mu rečemo pravni sistem. Podobno kot matematik uporabi računske funkcije za rešitev matematičnega problema, sodnik uporabi pravila pravnega sistema za pravilno razlago posamezne določbe nekega predpisa, ki se mora uporabiti v konkretnem sporu.

Pravila pravnega sistema pa niso edini mehanizem za zagotovitev enotne razlage predpisov. To omogoča tudi razporeditev sodišč v višje in nižje stopnje.

Z namenom zagotavljanja enotne sodne prakse so sodišča razporejena v stopnje. Sodišča višje stopnje na podlagi vloženih pritožb in drugih pravnih sredstev nadzirajo delo sodišč nižjih stopenj.

2. Nadzor pravilnosti ravnanj drugih državnih organov

V Sloveniji je, podobno kot v drugih državah, veliko upravnih organov, na primer upravne enote, občine, ministrstva, finančna uprava, geodetska uprava in druge. Te organe razvrščamo v izvršilno vejo oblasti, saj je njihova temeljna naloga izvrševanje zakonov. A pri tem se lahko tudi kdaj zmotijo, zato njihovo delo tako nadzirajo sodišča.

Če posameznik meni, da mu je Finančna uprava z odločbo narobe odmerila davek, se lahko pritoži na Ministrstvo za finance. Če se tudi Ministrstvo ne strinja s posameznikom in njegovo pritožbo zavrne, lahko posameznik (pod določenimi pogoji) zahteva, da pravilnost odločbe preveri še Upravno sodišče.
Odločanju Upravnega sodišča o zakonitosti odločb upravnih organov, s katerimi je poseženo v pravice oziroma položaj posameznih subjektov, rečemo upravni spor.

3. Skrb za skladnost med ustavo, zakoni in podzakonskim akti

O ustavnosodni funkciji sodne veje oblasti govorimo, ko ima ta funkcijo nadzora v odnosu do organa, ki sprejema zakone oziroma druge predpise.

Sodna veja oblasti, natančneje Ustavno sodišče, skrbi tudi za to, da so zakoni, ki jih izda zakonodajalec (državni zbor in državni svet), v skladu z Ustavo. Prav tako skrbi, da so skladni z Ustavo in zakoni tudi predpisi drugih organov.

V Sloveniji so namreč predpisi razporejeni v hierarhijo, pri čemer je Ustava najvišji pravni akt, pod njo so zakoni, ki morajo biti skladni z Ustavo, pod zakoni pa so še podzakonski in drugi predpisi, ki morajo biti skladni tako z Ustavo, kot z zakoni.

4. Varovanje človekovih pravic in svoboščin

Najvišji pravni akt v Republiki Sloveniji je Ustava Republike Slovenije. V njej so določeni temelji delovanja naše države, prav tako pa so že z Ustavo zagotovljene nekatere izredno pomembne pravice in svoboščine posameznikov. Rečemo jim človekove pravice in temeljne svoboščine.

Vsa sodišča (pa tudi drugi organi) morajo pri svojem delovanju paziti na spoštovanje teh pravic. Posebno pristojnost za presojo o tem, ali je država pri svojem delovanju nedopustno posegla v človekove pravice in temeljne svoboščine, ima Ustavno sodišče Republike Slovenije.

5. Odločanje o pristojnosti državnih organov

V modernih državah obstaja mnogo različnih državnih organov, zato se lahko včasih zgodi, da se ti ne strinjajo, kateri sme odločati o zadevi. Takšne spore imenujemo spori o pristojnosti oziroma kompetenčni spori, rešuje pa jih Ustavno sodišče.

Poznamo dve obliki kompetenčnih sporov, in sicer pozitivni kompetenčni spor, do katerega pride, če dva ali več različnih organov meni, da so pristojni za odločanje v zadevi, ter negativni kompetenčni spor, do katerega pride, ko vsak organ meni, da ni pristojen za odločanje v zadevi. Negativni kompetenčni spori so veliko pogostejši od pozitivnih.

Zaključek

V prvem delu poglavja o sodni veji oblasti smo spoznali različne vrste sodišč. Ta delimo po stopnjah, na okrajna in okrožna, na splošna in specializirana ter po krajevni pristojnosti. Prav posebno sodišče pa je Ustavno sodišče.

V drugem delu pa smo spoznali pet funkcij sodne veje oblasti. Poleg razsojanja o pravnih sporih (razlagalna funkcija) sodna veja oblasti opravlja še funkcijo varovanja človekovih pravic in temeljnih svoboščin, nadzor nad delom državne uprave, ustavnosodno funkcijo in funkcijo reševanja kompetenčnih sporov med državnimi organi.


Ste opazili kakšno napako ali nedoslednost? Pišite na [email protected].