Kdo je migrant in kdo begunec?
Za razliko od migrantov, ki se lahko vrnejo v svojo državo, se begunci ne morejo varno vrniti domov, ker se tam srečujejo z raznimi nevarnostmi.
Kot pojasnjuje Visoki komisariat Združenih narodov za begunce (UNHCR), so begunci osebe, ki bežijo pred oboroženimi spopadi ali preganjanji. Položaj, v katerem se nahajajo, je pogosto tako nevaren in nevzdržen, da prečkajo nacionalne meje in iščejo varnost v drugih državah.
Če jim je pravica do azila (zatočišča) zavrnjena, ima lahko to zanje potencialno smrtonosne posledice. Zato je temeljno načelo, ki ga določa mednarodno pravo, da se tujcev v neki državi ne sme izgnati ali vrniti v razmere, v katerih bi bila ogrožena njihova svoboda ali življenje.
Kako tujec prejme status begunca v Republiki Sloveniji (opis postopka, kot ga iz prve roke vidi humanitarni delavec)
Ko tujec/-ka zaprosi za zaščito v Sloveniji, postane na začetku prosilec/-ka za mednarodno zaščito. Nastani se v Azilnem domu (Ljubljana – Vič) ali v eni njegovih izpostav (Ljubljana – Kotnikova ali Logatec). Vsak prosilec/-ka ima poseben intervju, kjer lahko v svojem jeziku – tudi s pomočjo prevajalca, če je to potrebno – pove, zakaj je zapustil/-a svojo državo. Odločevalci ministrstva za notranje zadeve nato proučijo njegovo/njeno vlogo. Ta tako imenovani azilni postopek lahko traja kar nekaj mesecev. Če je odločitev na koncu pozitivna, prosilec/-ka za mednarodno zaščito od države prejme status begunca, lahko pa se mu/ji podeli le status subsidiarne zaščite.
Subsidiarna zaščita se lahko podeli osebi, ki ne izpolnjuje (vseh) pogojev za status begunca, vendar izkaže utemeljene in verodostojne razloge, da bi ji bila ob vrnitvi v matično državo povzročena resna škoda, kot so smrtna kazen ali usmrtitev, mučenje, nehumano ali poniževalno ravnanje.
Če je odločitev azilnega postopka negativna, to pomeni, da država prosilcu/-ki zaščite ne odobri. V tem primeru mora bivši prosilec oz. prosilka zapustiti Republiko Slovenijo.
V Sloveniji je v letu 2020 za mednarodno zaščito zaprosilo 3.548 oseb, Republika Slovenija pa je status begunca odobrila 83 osebam. Leto dni kasneje je bilo prosilcev 5.301, status begunca pa je bil odobren devetnajstim. V letu 2022 pa je za mednarodno zaščito zaprosilo 6.787 oseb, status begunca pa je bil odobren 200 osebam – največ iz Ukrajine.
Velika večina prosilcev in prosilk zapusti Slovenijo še preden je azilni postopek zaključen in se odpravi v druge evropske države. Slovenija za večino torej ni ciljna, ampak tranzitna država. To se lahko v prihodnje tudi spremeni.
Zakaj ljudje migrirajo?
Pereč problem migracij se dandanes v različnih delih sveta odraža na različne načine. Nekateri tako na primer bežijo iz lastne države pred vojaškimi konflikti.
Drugi posamezniki iščejo zatočišče in varnost v drugih državah, ker so doma preganjani zaradi rase, vere, narodnosti, političnih prepričanj ali pripadnosti določeni družbeni skupini.
Tretji gredo v tujino zaradi slabih gospodarskih razmer v svoji izvorni državi. Iskat gredo torej boljši zaslužek in boljše pogoje dela, običajno v države, ki so gospodarsko bolj razvite.
Četrti bežijo zaradi podnebnih sprememb, ki so vedno bolj grozeče in zaskrbljujoče. Do leta 2050 naj bi se po oceni Mednarodne organizacije za migracije (IOM) okoljske spremembe povzročile preseljevanje od 25 milijonov do milijarde ljudi.
V prihodnje se lahko predvideva, da bo podnebnih migrantov vedno več. Zakaj?
Medvladni odbor Združenih narodov za podnebne spremembe (IPCC) navaja, da se je morska gladina med letoma 1900 in 2018 dvignila za 15 do 25 centimetrov. Če se bo svet segrel le za dve stopinji Celzija v primerjavi s predindustrijsko dobo, se bo gladina morja do leta 2100 zvišala za 43 centimetrov. Pospešeno dviganje gladine morij in oceanov ogroža številne nizko ležeče skupnosti, pod vodo bi se lahko znašle tudi celotne države, na primer Bangladeš.
Na obalnih območjih po svetu živi skoraj 900 milijonov ljudi, kar je približno deset odstotkov svetovnega prebivalstva. Vsi ti se bodo znašli v resni nevarnosti in bodo iskali prostor oziroma okolje, kjer bodo lahko živeli varneje.
Najbolj znana teorija o vzrokih migracij je teorija o dejavnikih potiska in privlačnosti (»push-pull theory«). Ta pravi, da migracije spodbujajo tako dejavniki potiska, zaradi katerih želijo posamezniki zapustiti svoje domače okolje, kot tudi dejavniki privlačnosti, ki jih pritegnejo v novo okolje.
Dejavniki potiska so običajno negativni. Najpogostejši so revščina, politična nestabilnost, vojna, naravne nesreče, pomanjkanje gospodarskih priložnosti, diskriminacija, preganjanje in drugi.
Dejavniki privlačnosti so običajno pozitivni pogoji v ciljni državi ali regiji, na primer gospodarske priložnosti, boljši življenjski pogoji, višje plače, boljše izobraževalne in zdravstvene ustanove, družbena in politična stabilnost ali bolj prijazno in strpno okolje.
Migranti, še posebej begunci, so pogosto pričevalci (družbenih) krivic in težav, ki se dogajajo znotraj svoje primarne države ali pa celo med več državami.
Vrste migracij
Migracije lahko razdelimo na izseljevanje oziroma emigracijo ter na priseljevanje oziroma imigracijo.
Poznamo posamične (kjer migrira ena oseba) ali skupinske (kjer migrira več oseb) migracije.
Glede na trajanje poznamo stalne ali pa začasne migracije.
Migracije so lahko notranje ali zunanje. Za notranje označimo tiste, ki potekajo znotraj meja posamezne države. Pri zunanjih migracijah pa posamezniki prestopijo eno ali več državnih mej.
Večina Slovencev in Slovenk se je v zadnjih letih izselila zaradi zaposlitve in te migracije so prostovoljne. Njim nasproti so prisilne migracije, kjer posamezniki nimajo izbire pri tem, ali bodo zapustili svojo državo.
Migracije lahko delimo na posamične in skupinske, stalne in začasne, notranje in zunanje, prostovoljne in prisilne.
Učinki migracij
Migracije imajo lahko gospodarske, politične, okoljske in druge družbene učinke, tako v matični kot tudi v ciljni državi.
- Gospodarski učinki. Migracije povečini potekajo iz okolja s slabšimi razmerami za delo v okolje, v katerem so le-te boljše.
- Politični učinki. V matični državi lahko migracije prispevajo k begu možganov in politični nestabilnosti, v ciljni pa lahko spodbudijo politične razprave o priseljevanju, socialnem vključevanju in o drugih vidikih družbenega življenja.
- Okoljski učinki. Ti so pomembni predvsem takrat, ko se veliko število ljudi preseli na območja z omejenimi viri ali z ranljivimi ekosistemi. To lahko privede do izčrpavanja virov, degradacije okolja in tudi do s tem povezanih konfliktov.
- Družbeni učinki. Migracije lahko vodijo do kulturne izmenjave in oplajanja kultur, lahko pa povzročajo tudi družbene napetosti, zlasti če se migrante dojema kot škodljive ali če ti z domačini tekmujejo za iste vire in delovna mesta.
Demografska slika Evrope je vse slabša in pomanjkanje rojstev zanjo predstavlja vse bolj pereč problem. Za ohranitev standarda tako nujno potrebuje nove moči, običajno predvsem za opravljanje nižje kvalificiranih del.
Ena od možnih rešitev so prav migranti in begunci. Ti poleg opravljanja del s plačevanjem davkov prispevajo tudi k vzdržnosti pokojninskega in zdravstvenega sistema.
Ko dobijo delo v novi državi, migranti običajno pošiljajo del svojega zaslužka nazaj svojim družinam v deželo, ki so jo zapustili. Za ljudi v izvorni državi je to pomemben in stalen vir prihodka ter prepotrebna pomoč za razvoj kraja in dežele.
Migracije v Sloveniji in EU
Bogata Evropa se intenzivno sooča z priseljevanjem. Mnogi želijo priti v to relativno stabilno in varno celino, a je ta za mnoge »visoka trdnjava«, v katero je težko vstopiti. Na zunanjih mejah Evropske unije so ograje, katerih namen je odvrniti tujce, ki bi radi prišli. Poleg ograj pa jih omejujejo tudi druge prepreke.
Mnogi tujci težko dobijo vizo za vstop v Evropsko unijo, a jih to dejstvo ne zaustavi. Če ne morejo priti po regularni poti, skušajo priti na neregularen (nezakonit) način, pogosto s pomočjo tihotapcev ljudi. Pri tem so mnogi tudi žrtve napačnih informacij, lažnih obljub in trgovine z ljudmi. Begunci in migranti za marsikoga predstavljajo enostaven in hiter, a nezakonit zaslužek.
Selitve v in iz Slovenije v letu 2021
Po navedbah Statističnega urada RS se je v letu 2021 v Slovenijo priselilo 23.632 oseb, od teh je bilo 3.962 državljanov RS in 19.662 tujih državljanov (povezava).
Največ (43 %) priseljenih tujih državljanov prihaja iz Bosne in Hercegovine.
Iz Slovenije se je v tujino odselilo 21.144 oseb, od tega 5.821 državljanov Republike Slovenije in 15.323 tujih državljanov. Nekaj več kot petina odseljenih državljanov (22 %) je odšla v Avstrijo.
Selitveni prirast (razlika med odseljenimi in priseljenimi) je bil torej za leto 2021 pozitiven in je znašal nekaj manj kot 2.500 oseb.
Generalni sekretar OZN, Antonio Guterres, je pred mednarodnim dnevom migrantov, 18. decembra 2022, dejal, da migracijske krize ni, obstaja pa kriza solidarnosti. Ob tem je poudaril, da več kot 80 % migrantov po svetu prečka meje na varen in urejen način, med tem pa v neregularnih migracijah na nevarnih poteh mnogi še naprej umirajo. Sredozemlje postaja največje grobišče ljudi, ki bežijo iz Afrike in jim ne uspe priti do Italije oziroma do Evrope. Tudi balkanska pot beguncev in migrantov je dolga, nevarna in zelo »aktivna«.
Pojav migracij nas lahko opominja na krizo solidarnosti.
V Slovenijo po nezakoniti poti (izkušnja humanitarnega delavca)
V Centru za tujce v Postojni sem leta 2021 srečal Ibrahima iz afriške države Gambije. To je zapustil pred nekaj leti in šel preko Sahare v Libijo. V Libiji je nekaj mesecev delal na črno, da je zaslužil za pot čez morje na italijanski otok Lampedusa.
Pot čez morje je bil najbolj nevaren in tudi finančno zelo drag del potovanja. Njegova edina želja je bila priti v Evropo in si ustvariti novo življenje. Deloma mu je uspelo, a po nekaj letih bivanja v Italiji in Sloveniji se je želel vrniti v svojo državo in biti s svojo družino, ki jo je zelo pogrešal.
Slovenija mu je s pomočjo Mednarodne organizacije za migracije (IOM) omogočila vrnitev v Gambijo. IOM mu je dala tudi nekaj finančnih sredstev za ponovni začetek življenja v svoji izvorni državi.
Migracije in družba
Politike, ki v posamezni državi urejajo področje migracij, imenujemo migracijske politike. Glede na različne dejavnike, ki v posamezni državi vladajo (potreba po delovni sili, zgodovinske izkušnje, ekonomski položaj, demografske razmere, pa tudi naklonjenost aktualne vlade do migrantov), so migracijske politike lahko bolj ali pa manj odprte.
Najbolj pomembna zakona s tega področja sta v Sloveniji Zakon o mednarodni zaščiti in Zakon o tujcih.
Tema migracij pa ne odmeva le v politiki. O beguncih in migrantih se v zadnjih letih veliko piše tudi v medijih, še posebej ob nesrečah, konfliktih ali pa ob sprejemanju zakonov s tega področja.
Za medijsko pokritost problematike je pomemben svetovni dan beguncev, ki ga praznujemo 20. junija. Namen tega praznika, ki ga je leta 2000 potrdila Generalna skupščina OZN, je ozaveščati javnost o beguncih med nami.
Tudi katoliška Cerkev ima svoj dan migrantov in beguncev in sicer 4. nedeljo v septembru. Vsako leto papež za ta dan napiše tudi poslanico. Z njo želi pokazati trajno skrb, ki jo Cerkev goji do tistih, ki na različne načine doživljajo izkušnjo migracij in begunstva.
V času begunskih kriz postane v državah Evropske unije posebej aktualno vprašanje tako imenovanih begunskih kvot, ki naj bi predstavljale neke vrste dogovor, koliko beguncev posamezna država (lahko) sprejme. Pri snovanju migracijskih politik je namreč izjemnega pomena mednarodno sodelovanje.
Najbolj znana mednarodna organizacija, ki skrbi za begunce, je Visoki komisariat Združenih narodov za begunce (UNHCR), ki je bil ustanovljen leta 1950 z namenom pomagati beguncem iz druge svetovne vojne.
Danes UNHCR pomaga pri zaščiti in pri integraciji beguncev v lokalno skupnost ali pri premestitvi teh v tretje države ter pri njihovi repatriaciji. UNHCR s svojimi 17.300 zaposlenimi deluje v 135 državah po svetu.
Za begunce in migrante s financiranjem ali izvajanjem različnih programov skrbijo zelo različni akterji: poleg vlad in mednarodnih organizacij tudi občine, nevladne organizacije, fundacije in verske skupnosti.
Mednarodna Caritas ima zelo razvejeno mrežo delovanja v evropskih državah, pa tudi drugje po svetu. Slovenska Karitas je močno prisotna v Sloveniji in sodeluje z mednarodno Caritas.
Med nevladnimi organizacijami, ki na področju beguncev in migrantov delujejo v Sloveniji, omenimo Slovensko filantropijo in Pravno informacijski center nevladnih organizacij – PIC.
V Sloveniji deluje tudi Jezuitsko združenje za begunce Slovenije (JRS), ki ima v različnih evropskih državah kar 23 uradov. Namen delovanja te mreže je spremljanje in služenje beguncem ter zagovarjanje spoštovanja njihovih pravic.
Kaj lahko storimo?
Na svetu je trenutno (2023) okoli 280 milijonov migrantov, ki so zapustili svojo državo v iskanju priložnosti, dostojanstva, svobode in boljšega življenja. Kaj lahko storimo, da jim olajšamo trpljenje in obenem ne zrušimo preveč obstoječe svetovne ureditve?
Najprej je potrebno reševati vzroke, zaradi katerih ljudje zapuščajo svojo domove.
Eden od instrumentov za to je tako imenovana razvojna pomoč, ki izvornim državam pomaga pri njihovem razvoju. Evropska unija je, na primer, velika donatorka razvojne pomoči, še posebej za afriške države.
Tudi katoliška Cerkev preko svojih misijonarjev in misijonark pomaga k razvitosti krajev in držav na afriški celini in drugod po svetu.
Kaj malega pa lahko stori tudi vsak državljan kot posameznik. Imejmo odprto srce za stiske ter težave migrantov in beguncev in za njih ne ustvarjajmo geta. Pomagajmo jim, da se čim preje in lažje integrirajo v lokalno skupnost (družbo) preko učenja jezika, spoznavanja kulture države, v kateri se nahajajo in ostalih stvari, potrebnih za dobro integracijo.
Imejmo odprto srce za stiske in težave migrantov in beguncev.
Zaključek
Vprašanje migracij bo v prihodnje še bolj aktualno zaradi raznovrstnih dejavnikov in novih izzivov, ki jih te prinašajo na številna področja.
Močno se bodo spremenile tudi nacionalne družbe in države po svetu, v katere bodo prišli novi prebivalci. Družbe in tudi države bodo postajale še bolj multikulturne in multireligiozne, zato bo prav spoštljiv in konstruktiven dialog med ljudmi, kulturami in religijami še toliko bolj pomemben.
Lekcijo je prispevalo Jezuitsko združenje za begunce Slovenije.
Ste opazili kakšno napako ali nedoslednost? Pišite na [email protected].
