KViz

Preveri svoje znanje o populizmu!

Če pravilno odgovoriš na vsaj 5 vprašanj, lahko ob zaključku lahko prejmeš potrdilo.

1 / 7

1. Kaj pomeni populizem in koga označujemo za populista?

Politika, ki skuša ugajati čim širšim družbenim slojem, navadno z dajanjem všečnih obljub in trditev.

Politika, ki se prizadeva za govorjenje resnice, četudi lahko resnica tudi boli.

Politika, ki se prizadeva za največjo srečo največjega števila ljudi, četudi manjšina zato trpi.

Politika, ki skuša ugajati le sebi in svojim najbližjim. Za ostale mu ni mar.

2 / 7

2. Zakaj je demokracija posebej podvržena nevarnosti populizma?

Ker poslanci v parlamentu poskušajo delovati v korist večine. To pa je že populizem.

Da bi v demokraciji politik prišel na oblast, mora ljudi prepričati, pogosto s poenostavljenimi in všečnimi razlagami dogajanja v družbi.

Nevarnost je, da bi sofisti iz parlamenta izrinili demagoge.

V demokraciji vlada ljudstvo, kar pomeni, da si ljudje želijo vladanja ljudstva. Zato je jasno, da je populizem nevaren.

3 / 7

3. V kakšnem odnosu sta populizem in elite?

Populisti in elite odlično sodelujejo, saj si eni in drugi prizadevajo za korist ljudstva.

Elite imajo denar, zato populizem uporabljajo za svojo promocijo.

Populizem predstavlja ljudstvo kot »dobro«, medtem ko so elite označene kot pokvarjene in »slabe«.

Kot že ime pove, elite predstavljajo najboljše. Ljudstvo (lat. »populus«) si želi, da bi mu vladali najboljši.

4 / 7

4. Za kaj si prizadeva »desni« populizem?

Za pravice marginaliziranih skupin, kot je na primer skupnost LGBT+.

Za ohranjanje tradicionalnih pogledov na nacionalno državo in družbo.

Za povečanje števila migrantov in tujih delavcev v Sloveniji.

Za gospodarski in ekonomski razvoj, predvsem tistih, ki več delajo.

5 / 7

5. Za kaj si prizadeva »levi« populizem?

Za razvoj prostega trga, tako na ekonomskem kot tudi na izobraževalnem področju.

Za ohranjanje tradicionalnih pogledov na nacionalno državo in družbo.

Za večjo obdavčitev bogatejših in prerazdelitev bogastva med nižji sloj.

Za gospodarski in ekonomski razvoj predvsem tistih, ki več delajo.

6 / 7

6. Skupna značilnost tako »levega« kot »desnega« populizma je:

Sklicevanje na »zdravo kmečko pamet«, »malega človeka« ter na preproste rešitve.

Osredotočenost na interese domačih elit.

Odprtost do vplivov iz tujine.

Prizadevanje za večje ekonomsko in kulturno povezovanje med evropskimi narodi.

7 / 7

7. Odnos med populizmom in demokracijo bi lahko opisali kot:

Obojestransko vključujoč, saj gre pravzaprav za eno in isto zadevo.

Kompleksen, saj po eni strani populizem uveljavlja interese elit, po drugi pa blaži in odpravlja neupravičene strahove ljudstva.

Kompleksen, saj po eni strani populizem uveljavlja interese ljudstva, a po drugi strani lahko razpihuje in potencira določene strahove.

Populizem in demokracija sta si diametralno nasprotna.

Ti je šlo dobro?

Vpiši svoj e-naslov, na katerega boš prejel/-a potrdilo o opravljenem kvizu. Prejmeš ga, če si pravilno odgovoril/-a na vsaj 5 vprašanj.

Ne potrebuješ potrdila?

Preskoči vnašanje podatkov in klikni na Poglej rezultat!

0%

Ti je šlo dobro?

Ne potrebuješ potrdila?

O portalu razgledan.si

Vizija

Ekipa